SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogostost doživljanja učnih emocij pri osnovnošolcih v povezavi s kognitivno samopodobo
Jadranka Školnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil namen ugotoviti, katera čustva doživljajo osnovnošolci v zvezi s šolo (t. i. učne emocije), pogostost doživljanja posameznih učnih emocij in počutje osnovnošolcev v šoli. Pri tem me je zanimala vloga spola, starosti in splošnega učnega uspeha. Ugotavljala sem tudi, kakšna je kognitivna samopodoba pri osnovnošolcih na splošnem, verbalnem in logično-matematičnem področju glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali obstaja povezanost med čustvovanjem osnovnošolcev in posameznimi področji kognitivne samopodobe. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Anketni vprašalnik je izpolnilo 110 učencev šestih in devetih razredov osnovnih šol v Mariboru. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen - preizkus, t-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati so pokazali, da osnovnošolci pogosteje doživljajo pozitivne kot negativne emocije ter da obstajajo razlike v pogostosti doživljanja učnih emocij glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Pri oceni, kako se počutijo osnovnošolci v šoli, se razlike niso pokazale. Pri kognitivni samopodobi obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci na splošnem in logično-matematičnem področju glede na starost in splošni učni uspeh, ne pa glede na spol. Na verbalnem področju kognitivne samopodobe obstajajo razlike samo v splošnem učnem uspehu. Izkazalo se je tudi, da so vsa tri področja kognitivne samopodobe statistično pomembno povezana s čustvovanjem učencev.
Ključne besede: čustva, kognitivno-emocionalna interakcija, učne emocije, šola, kognitivna samopodoba (splošno, verbalno in logično-matematično področje)
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2423; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (618,57 KB)

2.
VPLIV DRUŽINE NA OBLIKOVANJE OSEBNOSTI POSAMEZNIKA - VZGOJNI STILI IN SAMOPODOBA MLADOSTNIKA
Janja Žohar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava družino in njen vpliv na oblikovanje osebnosti posameznika. Veliko ljudi in tudi veliko raziskovalcev tega področja je mnenja, da je družina tista, ki zaznamuje življenje posameznika. V teoretičnem delu diplomske naloge je najprej opredeljena družina, sledita socializacija in vzgoja, ki sta zagotovo pomembna dejavnika in v veliki meri zaznamujeta sleherno osebnost. V nadaljevanju je natančneje opisana osebnost. V diplomskem delu sledi teoretični opredelitvi empirični del, kjer smo želeli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so bili razdeljeni med srednješolce gimnazijskega in poklicnega programa raziskati, ali res obstaja tako velik vpliv družine na oblikovanje osebnosti, kot ji ga pripisuje družba, v kateri živimo. Preverili smo višino splošne samopodobe pri mladostnikih in vzgojne stile, ki prevladujejo v njihovih družinah. Prav tako smo preverili, ali obstajajo razlike v višini samopodobe glede na spol in ali obstajajo razlike v višini samopodobe mladostnikov glede na tip srednje šole, ki jo obiskujejo. V poglavju preverjanje hipotez in v sklepnem delu so prikazane vse ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: družina, socializacija, vzgoja, starševstvo, osebnost
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 7113; Prenosov: 2387
.pdf Celotno besedilo (935,78 KB)

3.
SOCIALNA ANKSIOZNOST V MLADOSTNIŠTVU IN NJENA POVEZANOST Z MLADOSTNIKOVIM PSIHOSOCIALNIM POLOŽAJEM V RAZREDU
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava socialno anksioznost v mladostništvu in njeno povezanost s psihosocialnim položajem mladostnikov in mladostnic v razredu. V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na opredelitvi, razvoju in vzrokih socialne anksioznosti. Opisane so tudi bistvene značilnosti pojmov, ki se v okviru teme naloge povezujejo s tovrstno anksioznostjo: obdobje mladostništva, samopodoba v mladostništvu, razred kot skupina, psihosocialni položaj učenca v razredu in vzorci vedenja. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in s sociometrično preizkušnjo, ki sta bila aplicirana na 121 učencih sedmih in osmih razredov treh osnovnih šol. Na osnovi sociometrične preizkušnje je bil za vsakega učenca, vključenega v raziskavo, izračunan njegov psihosocialni položaj v razredu. Tako je bila omogočena razvrstitev anketiranih učencev v pet sociometričnih skupin: priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povprečni učenci. Kategoriziranje anketirancev v omenjenih pet skupin je omogočilo primerjavo med učenci glede na njihove rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Le-ta je vseboval vprašanja, vezana na socialno anksioznost, samopodobo in splošni učni uspeh učencev v preteklem šolskem letu. Hipoteze, ki so bile postavljene za izhodišče dela, so bile ob primerjavi med različnim spremenljivkami tudi ovrednotene. Ugotovljeno je bilo, da na izbranem vzorcu ni povezanosti med psihosocialnim položajem učencev v razredu in prisotnostjo socialne anksioznosti.
Ključne besede: socialna anksioznost, mladostništvo, samopodoba, psihosocialni položaj učenca v razredu, vzorci vedenja
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3532; Prenosov: 727
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI OTROK V REJNIŠTVU
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.
Ključne besede: družina, funkcionalna družina, nefunkcionalna družina, rejniška družina, rejnik, rejenec, center za socialno delo, čustva, vedenje, čustvene težave, vedenjske težave, disocialno vedenje.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2846; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (638,74 KB)

5.
PREDSODKI IN STEREOTIPI DO ISTOSPOLNO USMERJENIH POSAMEZNIKOV
Vanja Šnopl, 2010, diplomsko delo

Opis: Predsodki so stališča, ki niso upravičena, argumentirana ali preverjena. Spremljajo jih močna čustva, ki dajejo predsodkom potrebno »duševno energijo« ter hranijo globoko nezavedno dinamiko. Pred pisanjem diplomske naloge sem predvidevala, da je družba zelo nestrpna do »drugačnih«. Ker se v družbi vedno znova postavljajo vprašanja o načinu življenja homoseksualcev, o njihovih pravicah in možnostih, sem se odločila, da bom globlje raziskala problem predsodkov in stereotipov do »drugačnih«, še posebej do homoseksualcev. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o predsodkih in stereotipih ter o istospolni usmerjenosti. Po podrobnejše informacije sem se zatekla k predstavnikom društva Legebitra in društva DIH. V drugem delu pa sem z anketnim vprašalnikom, ki sem ga izdelala s pomočjo mentorice, poskušala zbrati informacije in stališča naključno izbranih ljudi ter ugotoviti, kako oni sprejemajo »drugačne« v naši družbi in se soočajo z njimi. Želela sem ugotoviti ali obstajajo razlike v odgovorih glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe in tip skupnosti. Opravila sem tudi intervju z dvema lezbijkama in gejema, saj so me zanimala tudi njihova razmišljanja in izkušnje ob soočanju s svojo spolno usmerjenostjo in predsodki družbe. Pri rezultatih raziskave sem upoštevala, da je tema zelo kompleksna in občutljiva, zato so anketiranci morda odgovarjali z zadržkom oziroma so želeli podati »strpne« odgovore. Ugotovila sem, da imajo več predsodkov starejši anketiranci in prebivalci z vasi. Intervjuvani homoseksualci pri soočanju s svojo spolno usmerjenostjo nimajo večjih težav, a se zavedajo, da so omejeni v pravicah in željah.
Ključne besede: Predsodki in stereotipi, istospolna usmerjenost, homoseksualnost skozi zgodovino, sprejemanje homoseksualnosti, pravice homoseksualcev, nov družinski zakonik.
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 5480; Prenosov: 1157
.pdf Celotno besedilo (791,99 KB)

6.
Poznavanje avtizma in stališča osnovnošolskih učiteljev do vključevanja otrok s spektroavtistično motnjo v redno osnovno šolo
Anja - Biljana Kurnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o avtizmu, ki je nevro-razvojna, vseživljenjska motnja z značilnimi vzorci vedenja, ki prizadenejo osebnostno, predvsem pa socialno funkcioniranje prizadete osebe. Znanstveniki do danes še niso odkrili natančnega vzroka za nastanek motnje, prav tako niso odkrili možnega zdravila. Preučevanje avtizma pa se je močno poglobilo in se usmerilo predvsem v razumevanje motnje in v nudenje pomoči osebam, predvsem otrokom z avtizmom. Teoretični del diplomske naloge se torej posveča predvsem teoriji, ki je do danes znana, o tej kompleksni, vseživljenjski motnji, ki jo strokovnjaki imenujejo spektroavtistična motnja. Osredotočamo se predvsem na zgodovino avtizma, značilnosti avtizma in Aspergerjevega sindroma, ki je tako imenovani viskofunkcionalni avtizem, na možne vzroke za nastanek, na pomembnost zgodnje obravnave in diagnostike ter predvsem na pomen učenja otrok s spektroavtistično motnjo za čim bolj samostojno življenje in delo. V nadaljevanju teoretičnega dela se posvetimo še stališčem, in sicer nas zanima, kako se stališča sploh oblikujejo, na kakšen način jih ugotavljamo in merimo, predvsem pa kakšen vpliv imajo stališča na posameznikovo obnašanje. Pri vsem tem nas zanimajo stališča, ki jih ljudje, predvsem tisti, s katerimi avtisti prihajajo v stik, oblikujemo do te motnje. Pomembno je, da motnjo čim bolj poznamo in da stališča gradimo na znanju in ne na stereotipih. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje avtizma med osnovnošolskimi učitelji ter kakšna so njihova stališča do vključevanja teh otrok v redno osnovno šolo. Zanimalo nas je predvsem, koliko učitelji poznajo vzroke za nastanek avtizma in splošne značilnosti te motnje, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s svojim znanjem o avtizmu in kakšna so njihova stališča do vključitve avtistov v njihove razrede.
Ključne besede: avtizem, spektroravtistična motnja, Aspergerjev sindrom, stališča, učitelji
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2910; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI OBRAVNAVI IN POMOČI OTROKOM IZ ODVISNIŠKIH DRUŽIN
Liljana Kerčmar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava družine, v katerih so starši zasvojeni z alkoholom oziroma prepovedanimi substancami. Strokovnjaki s področja sociologije, pedagogike, psihologije in drugih znanosti se strinjajo, da je družina posebej pomembna za razvoj otroka v zgodnjem obdobju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili zasvojenost in predstavili nekatere ugotovitve o vplivu zasvojenosti staršev na socializacijo, razvoj in vzgojo otroka znotraj odvisniškega družinskega sistema. V nadaljevanju smo nakazali na pomen vzgojno-izobraževalnih institucij, kamor za potrebe tega dela uvrščamo vrtce in osnovne šole, pri obravnavi otrok iz odvisniških družin. Podrobneje smo opisali nekatere značilnosti, ki se pogosteje pojavljajo pri teh otrocih, ter izpostavili pomen svetovalne službe, ki lahko deluje kot pomemben dejavnik pri obravnavi in pomoči otrokom, ki so se znašli v tovrstni stiski. Teoretični opredelitvi sledi empirični del, kjer smo s pomočjo anketnih vprašalnikov, namenjenih svetovalnim delavcem v vrtcih in osnovnih šolah, raziskali, kako pogosto se svetovalni delavci z obravnavo otrok v tovrstni stiski srečujejo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki znotraj šolskega prostora najpogosteje nakazujejo na tovrstno stisko otroka ter na kakšen način svetovalni delavci najpogosteje ukrepajo v primeru zasvojenosti staršev. Poleg tega smo preverili, katere metode in oblike dela pri pomoči otrokom oziroma družini so v primeru zasvojenosti staršev najpogosteje uporabljene. Vse ugotovitve so prikazane v poglavju o preverjanju hipotez ter v sklepnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: družina, zasvojenost, alkoholizem, otrok, socializacija, šola, vrtec, svetovalna služba.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2252; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (997,15 KB)

8.
KOGNITIVNE SPREMEMBE V OBDOBJU ODRASLOSTI IN STARANJA
Anita Nonković, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati proces staranja in s staranjem povezane spremembe na kognitivnem in drugih področjih. V teoretičnem delu je poudarek na kognitivnem razvoju v odrasli dobi; opisan je spoznavni razvoj v adolescenci in odrasli dobi, upad sposobnosti, demenca, modrost ter strategije, s katerimi starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti (selekcija, optimizacija, kompenzacija). Dotaknili smo se socialnega in emocionalnega razvoja ter izobraževanja v odrasli dobi. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga sestavili sami. Opravljen je bil na vzorcu 40-ih odraslih, starih od 55 do 65 let, med anketiranci so tudi varovanci doma starejših občanov in socialnovarstvenega zavoda. Ugotovili smo, da odrasli v obdobju prehoda v pozno odraslost le redko živijo sami. Osamljeni niso, zaposlijo se s hobiji. Svojemu zdravju bi lahko posvečali več pozornosti. Besedo starostnik povezujejo s starostjo, z domom upokojencev, predvsem z vidnimi znaki staranja kot so sivi lasje, onemoglost. Počutijo se mlajše kot so, zadovoljni so s svojim življenjem. Za svojo poučenost o stvareh, ki jih zanimajo, poskrbijo sami, največkrat preko televizije, knjig in revij. Opažamo, da odrasli najbolje rešujejo naloge verbalnih sposobnosti in spomina. Nekoliko slabše, a še vedno dobro rešujejo naloge za ugotavljanje prostorske orientacije. Najmanj pravilne odgovore dosegajo v nalogah z moralno dilemo.
Ključne besede: Staranje, kognitivni razvoj, modrost, selektivna optimizacija, upad sposobnosti, demenca.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2793; Prenosov: 895
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

9.
SOCIALNA ANKSIOZNOST PRI MLADOSTNIKIH V RAZLIČNIH SOCIALNIH SITUACIJAH
Petra Železnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problem socialne anksioznosti pri mladostnikih in prisotnost le-te v različnih socialnih situacijah, ki so jim mladostniki izpostavljeni. Delo je vsebinsko razdeljeno na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, je obravnavano področje čustev, s katerimi je anksioznost neposredno povezana, področje mladostništva, kjer so opisane splošne, razvojne, psihološke, socialne karakteristike oziroma naloge tega obdobja ter nazadnje področje o anksioznosti, o fenomenu socialne anksioznosti v povezavi s konkretnim obdobjem mladostništva. V empiričnem delu, ki sledi teoretičnemu, sem s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelila med različno stare mladostnike v različnem socialnem okolju, raziskala, kako se socialna anksioznost dejansko kaže pri mladostnikih. Predstavljene so ugotovitve o prisotnosti socialne anksioznosti pri mladostnikih, o obstoju razlik med socialno anksioznimi mladostniki, o povezanosti socialne anksioznosti s socialnimi odnosi ter socialni anksioznosti v različnih socialnih situacijah — katere so tiste socialne situacije, v katerih mladostniki občutijo več ali manj strahu, tesnobe in katerim situacijam se bolj ali manj pogosto izogibajo.
Ključne besede: socialna anksioznost, čustva, strah, mladostniki, socialne situacije
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 3704; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

10.
RAZLIKE V UPORABI KOGNITIVNIH IN METAKOGNITIVNIH STRATEGIJ SAMOREGULACIJSKEGA UČENJA
Biljana Levstik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo kognitivne in metakognitivne strategije samoregulacijskega učenja, ki zajemajo osrednji del. Izhajamo iz teorije o kognitivnem razvoju človeka in njegovih metakognitivnih procesih, torej mišljenja o lastnem mišljenju. Vse življenje se učimo. Najintenzivneje in namensko pa v času šolanja. Pomembno je, da učenec razvije lastne strategije učenja, ki jih bo sposoben ustrezno regulirati in s pomočjo lastne aktivnosti v učnem procesu priti do novega znanja. Osrednje vprašanje diplomskega dela je, ali spol, starost, učni uspeh in izbira izobraževalnega programa vplivajo na uspešnost in kvaliteto uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij samoregulacijskega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so dekleta tista, ki uspešneje kot fantje uporabljajo kognitivne in metakognitivne strategije. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uporabi strategij med dijaki drugega in četrtega letnika. Tudi boljši učni uspeh dijakov se ni izkazal kot pokazatelj kvalitetnejše uporabe samoregulacijskih strategij. Med dijaki gimnazije ter dijaki srednje strokovne šole ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uspešnejši uporabi strategij učenja.
Ključne besede: kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 2690; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (562,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici