| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
Spatial ability, 3D modelling and styles of thinking in relation to brain hemisphere dominance
Andrej Šafhalter, Srečko Glodež, Karin Bakračevič Vukman, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The progress of neuroscience and the understanding of children's styles of thinking are opening up new teaching styles that take into account differences in individual cognitive perception. Students can be classified into three distinctive perceptive types, according to the pronounced activity of one cerebral hemisphere in their thinking and information processing: left-hemisphere, right-hemisphere, and integrative type that does not exhibit a considerable dominance of one particular hemisphere. The purpose of the research was to establish differences in the 3D modeling encouraged progression of spatial ability between the left-hemisphere, right-hemisphere and integrative types of students. Computerized 3D modeling employed during technical extra-curricular activity in lower secondary school (grades 6 to 9) may affect the spatial ability of students, which according to other studies, appears to be predominantly connected with the right brain hemisphere. Research was conducted among a variety of lower secondary school students across Slovenia aged 11 15 years. Data on spatial ability and its development was collected using a hybrid spatial intelligence test conducted on two separate occasions, while assessment of the learning perception type of students depending on hemispheric dominance was obtained using a self-evaluation questionnaire. The 3D modeling of technical objects and objects drawn in orthographic or isometric projection was done with the software Trimble SketchUp.
Ključne besede: cognitive development, spatial ability, 3D modeling
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 511; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (669,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Metacognitive accuracy and learning to learn
Karin Bakračevič Vukman, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Metacognition belongs to higher-order mental processes and enables us to control, plan and accordingly regulate our own learning and problem solving process. In the present study we researched developmental changes in different reasoning domains and in metacognitive accuracy, which is considered as part of successful metacognitive monitoring/regulation, and as an essential element of self-regulated learning and learning to learn competence. The study involved 282 participants from four different age groups: 13-15-, 23-25-, 33-35- and 43-45- year olds. These participants solved tasks addressed to spatial, verbal-propositional and social reasoning, and evaluated their own performance on these tasks. To specify possible differences in metacognitive accuracy, the metacognitive accuracy index was computed. Results showed that metacognitive evaluations were accurate in spatial domain, less accurate in verbal-propositional and quite inaccurate in the social domain. The accuracy of self-evaluation increased with age and males were more accurate in their self-evaluations than females. Improvement of metacognitive accuracy with age is in tune with findings that metacognition becomes more effective with development and that people with age become more reflective and self-aware.
Ključne besede: reasoning, metacognition, metacognitive accuracy, self-regulated learning
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 777; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (488,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Developing spatial visualization with 3D modeling
Andrej Šafhalter, Srečko Glodež, Karin Bakračevič Vukman, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The research was carried out in 20 11 among 22 pupils from 14-15 years old. The purpose of the pilot study was to determine the influence of 3D modeling on the spatial visualization of pupils, as well as the gender difference in the spatial visualization of the tested pupils and the progress of this visualization in individual genders. ln addition, it tried to determine whether the sensory style of the pupils, visual. auditory or kinesthetic, influences spatial perception and the development of spatial visualization. Pupils were divided into two groups, the test group and the control group. Pupils in the test group attended a 3D modeling extra-curricular activity for twelve teaching hours in the second evaluation period of the 2010/2011 school year. Spatial visualization was determined with a modified spatial visualization test. namely before the extra-curricular activity and afterwards. The modified test consisted of different spatial visualization tests: PSVT: R, MeT, MRT, DAT: SR. and tests of rotation within a plane. For 3D modeling exercises pupils used the open-source software Google SketchUp. None of the tested pupils have encountered the mentioned software before. After a second testing, the test group showed greater progress in solving spatial visualization tasks in comparison with the control group, while gender differences were minimal. The results of the spatial visualization test were also compared with the sensory style of pupils, which was filled out by all the pupils included in the study. ln the 2011/2012 school year a broader study is underway, involvlng almost two hundred pupils of various elementary schools in Slovenia.
Ključne besede: spatial visualization, 3D modeling, perception styles
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 649; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (656,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Developing spatial ability using 3D modeling in lower secondary school
Andrej Šafhalter, Srečko Glodež, Boris Aberšek, Karin Bakračevič Vukman, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: In recent years 3D modeling has been increasingly utilized during product design in lower secondary schools as well. Its greatest advantage over classical technical drawing and 2D drawing software lies in the fact students are able to observe the object they are designing from all the viewpoints of a virtual three-dimensional space. Since thinking and visualization in the process of object design also appear in three dimensions, the mental manipulation and guesswork required from students in order to add another dimension to an object pictured on a level plane are no longer necessary. Additionally, 3D modeling has a range of contributions to the cognitive development of children, which was also the subject of this research. The central question raised was whether students are able to improve their spatial ability by using modeling tools. The research included 196 students aged between 11-15 years, of which 95 were placed in the experimental group and 101 in the control group. Spatial ability was measured using pre-test and post-test.
Ključne besede: 3D modeling, cognitive development, spatial abilities, visualization
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 600; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (681,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

The social acceptance of secondary school students with learning disabilities (LD)
Teja Majcen, Majda Schmidt, Karin Bakračevič Vukman, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper aims to shed light on the level of social acceptance among students with learning disabilities (LD4 ) in various secondary school vocational programs in comparison with their peers without disabilities. Our findings are based on an empirical study that comprised 417 students, 5 of whom 85 were students with LD. Based on sociometric analyses of all participating classes, we determined that students with LD were less integrated into the classroom in comparison to their peers without LD. The results of the sociometric analysis show statistically significant differences in the sociometric position between students with LD and students without LD. While students with LD were most frequently perceived as rejected, students without LD were seen as popular or average. In addition, students with LD see themselves as less socially self-efficient compared to their peers. The results of our study mostly refer to boys, because the sample comprised 359 boys and 58 girls. We believe that pro-inclusion teachers with appropriately developed strategies for strengthening students' social skills, as well as positive attitudes and sufficient knowledge about the special needs of students can have a significant impact on the social acceptance of students with special needs in the classroom community.
Ključne besede: students with learning disabilities, social integration, social self-efficacy, social acceptance, sociometric status, secondary school vocational education
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (180,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Developmental differentiation and binding of mental processes with g through the life-span
Andreas Demetriou, George Spanoudis, Smaragda Kazi, Antigoni Mougi, Mislav Stjepan Žebec, Elena Kazali, Hudson Golino, Karin Bakračevič Vukman, Michael Shayer, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Integration/differentiation of mental processes is major mechanism of development. Developmental theories ascribe intellectual development to it. In psychometric theory, Spearman’s law of diminishing returns postulates that increasing g allows increasing differentiation of cognitive abilities, because increased mental power allows variable investment in domain-specific learning. Empirical evidence has been inconsistent so far, with some studies supporting and others contradicting this mechanism. This state of affairs is due to a developmental phenomenon: Both differentiation and strengthening of relations between specific processes and g may happen but these changes are phase-specific and ability-specific, depending upon the developmental priorities in the formation of g in each phase. We present eight studies covering the age span from 4 to 85 years in support of this phenomenon. Using new powerful modeling methods we showed that differentiation and binding of mental processes in g occurs in cycles. Specific processes intertwine with g at the beginning of cycles when they are integrated into it; when well established, these processes may vary with increasing g, reflecting its higher flexibility. Representational knowledge, inductive inference and awareness of it, and grasp of logical constraints framing inference are the major markers of g, first intertwining with in their respective cycles and differentiating later during the periods of 2–6, 7–11, and 11–20 years, respectively. The implications of these findings for an overarching cognitive developmental/differential theory of human mind are discussed.
Ključne besede: intelligence, cognitive development, individual differences, integration, differentiation, awareness
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 548; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Tamara Malešević, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je pojasniti vpliv elementov izvršilnih spretnosti ter samoregulacije učenja na uveljavljanje potencialov identificiranih nadarjenih dijakov, ki ga spremljamo preko učnih rezultatov. V teoretičnem delu smo ugotavljali, da je samoregulacija najbolj pomembna kompleksna izvršilna funkcija, v empiričnem delu pa smo povezave med njimi tudi potrdili. Uporabili smo vprašalnik za samooceno izvršilnih spretnosti (IS) P. Dawson in R. Guareja ter vprašalnik Motivacijskih strategij za učenje (MSLQ), avtorjev P. Pintrich, D. Smith, T. Garcia in W. McKeachie na vzorcu 322 gimnazijcev. Razloge za učno neuspešnost nekaterih nadarjenih mladostnikov avtorji vidijo prav v elementih izvršilnih funkcij in samoregulacije učenja. V empiričnem delu smo z diskriminantno analizo razlik med identificiranimi (nadarjenimi) in ostalimi dijaki dobili (eno) diskriminantno funkcijo, ki nam pove, da imajo identificirani boljši učni uspeh, izvršilne funkcije in samoregulacijo učenja. Diskriminanto funkcijo pojasnjuje tudi višji ekonomsko-socialno-kulturni status družin identificiranih nadarjenih. Z modelom hierarhične multiple regresijske analize smo pojasnili slabo tretjino variabilnosti učnega uspeha. Ugotovili smo, da višji učni uspeh dosegajo identificirani kot nadarjeni, dijaki, ki so izbrali srednjo šolo zaradi storilnostno-ciljnih razlogov, dijaki, ki v manjši meri pripisujejo vzroke za učni uspeh sreči, in dijaki, ki imajo višje rezultate na lestvicah IS in MSLQ. Sklenemo lahko, da izvršilne funkcije in samoregulacija učenja delujejo kot mediacijske variable med nekaterimi dejavniki učnega uspeha in samim uspehom.
Ključne besede: samoregulacija učenja, izvršilne spretnosti, učna uspešnost gimnazijcev, nadarjenost
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 926; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Uveljavljenost drugačnih oblik ocenjevanja znanja v srednjih šolah
Miljana Krstič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobna šola spodbuja trajna in povezana znanja. Tradicionalni načini preverjanja in ocenjevanja znanja temeljijo na rezultatih in ocenah, pri drugačnem, alternativnem in tudi avtentičnem preverjanju in ocenjevanju pa znanje pojmujemo kot razumevanje, utemeljevanje, uporabo, povezovanje, zmožnost kritičnega razmišljanja, tehtanje, nove pristope k reševanju problemov, nadgrajevanje znanja in aktivno vlogo učenca. Za uvajanje sprememb je poleg ustreznih sistemskih in organizacijsko-tehničnih rešitev ključen senzibilen in ustrezno usposobljen, avtonomen učitelj, kar je zapisano tudi v smernicah o izobraževalnih politikah, ki jih je sprejelo veliko evropskih držav. V empiričnem delu naloge odgovarjamo na vprašanje, v kolikšni meri so na srednjih šolah opazne spremembe v ocenjevalni filozofiji in kako se odražajo v praksi z uveljavljanjem drugačnih, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja. Analizirali smo učne načrte in kataloge znanja izbranih predmetov, v izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazije. Ugotovili smo, da so ti usklajeni s sodobnimi trendi in novo kulturo ocenjevanja znanja. Učiteljem nudijo veliko različnih možnosti pri ocenjevanju in vključujejo drugačne, alternativne pa tudi avtentične oblike ocenjevanja. Preučili smo mnenja dijakov o tem, katere oblike ocenjevanja znanja so med dijaki najbolj uveljavljene, katere oblike so med dijaki najbolj priljubljene in kaj dijake pri ocenjevanju posebej moti. V raziskavo smo vključili dijake drugih in četrtih letnikov srednjih strokovnih šol in gimnazije na območju Pomurja. Raziskavo smo izvedli za tri različne maturitetne predmete. Rezultati so pokazali, da se na vseh v raziskavo vključenih srednjih šolah pri izbranih predmetih najpogosteje ocenjuje pisno in ustno. V gimnaziji je v primerjavi s srednjimi strokovnimi šolami nekoliko več drugačnih oblik, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja pri slovenščini in matematiki, pri tretjem v raziskavo vključenem predmetu ni razlik. Drugačne, alternativne in tudi avtentične oblike ocenjevanje, so bolj uveljavljene v četrtem kot v drugem letniku. Dijaki z boljšim učnim uspehom so bolj naklonjeni drugačnim, avtentičnim in tudi alternativnim oblikam ocenjevanja znanja, medtem ko po šolah in letnikih ni razlik. Ugotovili smo tudi, da so dekleta bolj kot fantje naklonjena drugačnim, alternativnim in tudi avtentičnim oblikam ocenjevanja. Dijake pri ocenjevanju znanja posebej moti, če učitelj ni pravičen.
Ključne besede: srednja šola, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, drugačne oblike ocenjevanja, alternativno ocenjevanje, avtentično ocenjevanje, učni načrt, katalog znanja
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 1604; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Andreja Havoj, 2016, magistrsko delo

Opis: Znanstveniki so pri raziskovanju avtistične motnje prišli do kriterijev, na podlagi katerih lahko diagnosticiramo omenjeno motnjo. Avtorja Aarons in Gittens (1992) pravita, da če se otrokovo odklonsko obnašanje ujema z osmimi od devetih alinej za določanje avtistične motnje, še ne pomeni, da je otrok avtističen (Aarons in Gittens, 1992). V letih raziskovanj so mnogi prišli do podobnih ugotovitev. Pri ugotavljanju avtistične motnje smo se v naši raziskovalni nalogi ravnali po kriterijih Kannerja, ki ga je v svoji knjigi povzela avtorica dr. Ivona Milačić. Avtorica v svoji knjigi »Aspergerjev sindrom ali visoko funkcionalen avtizem« trdi, da je Kannerjeva raziskava temeljila na opazovanju enajstih otrok in njegova opažanja so ključna pri današnjem odkrivanju avtizma. Kannerjeva opažanja zajemajo devet stopenj in opisov. 1. Osamljenost – opažamo, da otrok uživa v osamljenosti in se nahaja v svojem svetu. Kanner pravi, da je osamljenost razvidna že v zgodnjih obdobjih razvoja. 2. Rutine – postanejo sestavni del otrokovega življenja na dnevni ravni. Že ena sama izključenost ene dnevne rutine lahko vodi v izbruh agresije. 3. Odličen mehanski spomin – na podlagi Kannerjevih zapisov dr. Milačić navaja, da so si otroci brez pomenske informacije zapomnili npr. pesmice v tujih jezikih, abecedo od konca do začetka. Pomnjenje takšnih nenavadnih informacij bi pri normalno razvijajočemu se otroku pomenili oviro. 4. Eholalia – nenehno ponavljanje določenih besed. Tukaj dr. Milačić navaja primere, kjer otroci pri komunikaciji navajajo besede, ki so neobičajne pri vsakdanji komunikaciji. 5. Občutljivost na dražljaje – v primerjavi z ostalimi otroci, so otroci s avtizmom občutljivi na različne dražljaje kot so zvok, hrana, barve, ipd. 6. Stereotipno gibanje bodisi določenih delov telesa npr. glave, prstov ali besedna rutina. 7. Odlični kognitivni potenciali – glede na Kannerjeve ugotovitve, v to kategorijo uvrščamo otroke z odličnim spominom za dogodke, npr. tiste otroke, ki si zapomnijo ali sestavijo kompleksno pesmico, uporabljajo slovnico višje ravni, kjer se vidi njihov primer izjemne inteligence 8. Odlično pomnjenje informacij na podlagi ponavljanja – veliko otrok z avtizmom kaže izjemno moč spomina 9. Normalen fizičen zunanji izgled (Aarons in Gittens, 1992). Dr. Lorna Wing in dr. Judith Gould (Wing in Gould, 1979) sta leta 1979 opravili raziskavo na področju epidemiološke raziskave otrok prebivalcev točno določenega kraja v Londonu. Njuna raziskava je zajemala tudi otroke z avtističnimi motnjami in gibalno ovirane otroke. Njun rezultat se je kazal v tem, da imajo otroci z avtistično motnjo okvaro socialne narave. Aarons in Gittens navajata, da sta znanstvenici ugotovili, da ključni problem leži v okvari družbene zveze, socialne komunikacije in družbenega razumevanja in domišljije. - Okvara družbene zveze se kaže v tem, da bo posameznik navezal družaben kontakt, vendar bo težje razumel pravila družbenega vedenja. - Otrok z avtistično motnjo se bo v družbeno komunikacijo vključil, ko bo sam želel, ampak v pogovoru mogoče ne bo sodeloval. - Okvare družbenega razumevanja in domišljije se kažejo v tem, da se otrok zaveda, da se nekaj dogaja v glavah drugi ljudi, vendar nikakor ne more razvozlati kaj točno nekdo predvideva (Wing in Gould, 1993). Dr. Alenka Vojska Kušar (Patterson, 2009) navaja, da lahko znotraj študije stotih primerov otrok z avtizmom, eden od njih kaže značilnosti avtistične motnje bolj ali manj izrazito. Avtizem po mnenju dr. Vojske Kušar predstavlja globalen družbeni problem. Nekoč, pred dvajsetimi leti, naj bi bilo razmerje otrok z avtizmom 1:1000. Po mnenju avtorice se je avtizem razširil za desetkrat. Če otrok kaže eno značilnost še ne pomeni, da govorimo o avtistični motnji.
Ključne besede: angleščina, pedagogika, avtizem, nizko funkcionalen avtizem, visoko funkcionalen avtizem, Aspergerjev sindrom, avtistične motnje.
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 1165; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (690,10 KB)

Martina Fekonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Ljudje imajo željo po ustvarjanju in s pomočjo ustvarjalnosti izpolnjujejo notranje želje in cilje. Beseda ustvarjalnost ima več pomenov in področje le-te je kompleksno. Obstajajo tri temeljna merila ustvarjalnosti in več različnih teorij, ki opredeljujejo ustvarjalnost. Pri proučevanju ustvarjalnosti se srečamo s petimi fazami ustvarjalnega procesa. Omeniti je potrebno tudi Torranceov model ustvarjalnega mišljenja in njegove teste ustvarjalnega mišljenja, s katerimi je po njegovem mnenju mogoče vrednotiti ustvarjalnost. Ustvarjalnosti naj ne bi bilo mogoče meriti v celoti, pri posamezniku bi naj bilo mogoče preveriti najmanj sedem dimenzij procesa ustvarjalnosti. S pomočjo nalog ustvarjalnosti smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, ali se učenci v 1. VIO šolanja razlikujejo od učencev v 2. VIO pri reševanju nalog ustvarjalnosti. To smo ugotovili s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz 3 nalog ustvarjalnosti. Vsaka naloga zajema še lestvico za ugotavljanje metakognitivne točnosti. Cilj naloge je tudi določiti stopnjo zadovoljstva učenca z lastno rešitvijo in razlike v vrednotenju zadovoljstva z rešitvijo glede na stopnjo šolanja in spol. Pri primerjavi izražene ustvarjalnosti smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in da obstaja statistično značilna razlika tudi glede na starost. Pri primerjavi zaupanja učencev v ustreznost rešitve prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in glede na razred.
Ključne besede: ustvarjalnost, merila ustvarjalnosti, proces ustvarjalnega mišljenja, teorije ustvarjalnosti, ustvarjalnost v šoli, merjenje ustvarjalnosti, testi ustvarjalnosti, metakognicija
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 1130; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici