1. "Der Wunsch nach Bildung ist immer noch vorhanden, man sagt für immer." - Gründe für die Wiederbegegnung mit Deutsch im dritten und vierten Lebensabschnitt : MagisterarbeitMetka Jenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Die Bevölkerung altert und bis zum Jahr 2100 soll der Anteil der über 65-Jährigen in der EU 31,33 Prozent betragen (HZ Insurance, 2022). Aus diesem Grund ist es wichtig, älteren Menschen genügend Lern- und Bildungsmöglichkeiten zu geben, die für ein gesundes Altern entscheidend sind. Im Fokus dieser Magisterarbeit steht das Lernen im dritten und vierten Lebensabschnitt, wobei der Lernbegriff hier breit verstanden wird. Es gibt mehrere Formen des Lernens: formelles, nicht formelles und informelles Lernen. In dieser Arbeit wird der Fokus auf die nicht formellen Lernangebote gelegt. Die Idee der Magisterarbeit war es, den Bewohnern des slowenischen Altersheims Dom Danice Vogrinec in Maribor die Möglichkeit zu geben, an fakultativen deutschsprachigen Workshops, dem sogenannten Sprachcafé, teilzunehmen, die zu den nicht formellen Lernangeboten zählen. Das Ziel dieser Treffen ist nicht das klassische Sprachenlernen, sondern die rezeptive und produktive Verwendung der Fremdsprache sowie Metagespräche über (Fremd-)Sprachen. Das Ziel der Magisterarbeit ist herauszufinden, aus welchen Gründen sich die Bewohner eines slowenischen Altersheims für eine erneute Beschäftigung mit der deutschen Sprache entscheiden. Die Gründe für das Lernen im dritten und vierten Lebensabschnitt wurden aus dem Werk Sprachenlernen im Alter von Berndt (2003) übernommen. Im empirischen Teil werden die Gründe der Bewohner des Altersheims Dom Danice Vogrinec anhand der Methode des Leitfadeninterviews untersucht. Am Ende erfolgt noch eine Überlegung, wie solche Lernangebote für ältere Erwachsene didaktisch und methodisch angepasst sein sollten und inwiefern es sinnvoll wäre, in Altersheimen mehr Sprachlernangebote zu etablieren.
Ključne besede: Sprachenlernen im Alter, Gründe für das Sprachenlernen im Alter, lebenslanges Lernen, aktives Altern, Sprachcafé im Altersheim
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (6,77 MB) |
2. Točnost metakognitivnih samoocen na različnih področjih kognitivnega delovanja v povezavi z depresivnostjo v pozni odraslosti : magistrsko deloAna Kolar, 2025, magistrsko delo Opis: Kognitivne sposobnosti imajo v obdobju pozne odraslosti ključno vlogo pri ohranjanju vsakodnevne kompetentnosti in samostojnega življenja. Poleg objektivnega ocenjevanja kognitivnega delovanja je pomembno tudi, kako posamezniki sami ocenjujejo svoje sposobnosti, saj lahko denimo depresivni simptomi vodijo v pretirano negativno samoocenjevanje. Namen raziskave je bil preučiti povezanost med objektivnimi in subjektivnimi merami na petih področjih kognitivnega delovanja, vlogo depresivnih simptomov pri samoocenjevanju in pristranosti ter vlogo demografskih dejavnikov na točnost metakognitivnih samoocen. Na vzorcu 103 starejših odraslih smo ugotovili, da so bile metakognitivne samoocene pozitivno, a šibko povezane z domensko-parnimi objektivnimi rezultati. Starost se je pokazala kot negativen napovednik uspešnosti na Testu besedne fluentnosti, Reyevem testu besednega učenja in Testu s sledenjem poti, izobrazba pa je bila pozitiven napovednik rezultatov na Testu besedne fluentnosti in Rey Osterriethovem testu kompleksne figure. Depresivnost je bila na vseh področjih negativen napovednik samoocen in se je povezovala s podcenjevanjem na področju vidnega zaznavanja ter pozornosti in koncentracije. Izobrazbeni skupini sta se v točnosti metakognitivnih samoocen razlikovali le na področju vidnega zaznavanja, medtem ko starostne skupine razlik niso pokazale. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju metakognitivnih procesov v obdobju pozne odraslosti ter odpirajo priložnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kognitivne sposobnosti, pozna odraslost, točnost metakognitivne samoocene, depresivnost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,24 MB) |
3. Samoregulacija v povezavi s pozitivnim in negativnim tveganjem v mladostništvu : magistrsko deloŠpela Osojnik, 2025, magistrsko delo Opis: Samoregulacija je obsežen koncept, ki opisuje aktivno upravljanje, prilagajanje in uravnavanje posameznikovega vedenja proti želenemu cilju, in je ključna za učinkovito prilagajanje, uspešno doseganje ciljev, obvladovanje stresa ter ohranjanje čustvenega in fizičnega blagostanja. Mladostništvo kot razvojno obdobje prinaša številne izzive, zaradi česar je razumevanje samoregulacije v tem kontekstu še posebej pomembno.
V magistrskem delu smo preučili vpliv samoregulacije na vključenost v pozitivna in negativna tvegana vedenja v mladostništvu med 171 mladostniki iz dveh starostnih skupin, ki so vključeni v srednješolsko ter univerzitetno izobraževanje. Preučili smo tudi razlike glede na spol in starost udeležencev. Rezultati kažejo, da višja stopnja samoregulacije napoveduje manjšo vključenost v negativna tvegana vedenja kot tudi to, da je negativno tvegano vedenje pri mladostnikih povezano z večjim tveganjem na socialnem in zdravstvenem področju.
Ugotovili smo, da se razlike med spoloma v samoregulaciji z razvojem izravnajo in da imajo kontekstualni dejavniki, kot je družbeni in socialni kontekst, velik vpliv na pojavnost tveganega vedenja, ne glede na spol.
Ključne besede: samoregulacija, pozitivno tvegano vedenje, negativno tvegano vedenje, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (895,69 KB) |
4. Povezanost učnega uspeha, socialne anksioznosti in zaznane samoučinkovitosti pri učencih in dijakih : magistrsko deloOrijana Reš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezanost med učnim uspehom, socialno anksioznostjo in zaznano samoučinkovitostjo pri učencih in dijakih. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali ima zaznana samoučinkovitost vlogo mediatorja med učnim uspehom in socialno anksioznostjo, zanimala pa nas je tudi izraženost posameznih dejavnikov glede na spol in glede na starostno skupino. Naš vzorec je sestavljalo 160 učencev osnovnih in srednjih šol, od tega je bilo 57 učencev 8. razredov osnovnih šol in 103 dijakov 3. letnikov srednjih šol. Uporabili smo lestvico socialne anksioznosti za mladostnike (SAS-A; La Greca & Lopez, 1998) in lestvico samoučinkovitosti (GSE; Schwarzer, 1995).
Rezultati so pokazali, da med učnim uspehom in socialno anksioznostjo ni pomembne neposredne povezave, medtem ko so pokazali statistično pomembno povezavo med učnim uspehom in zaznano samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo in zaznano samoučinkovitostjo. Mediacijska analiza je pokazala, da zaznana samoučinkovitost popolnoma mediira odnos med socialno anksioznostjo in učnim uspehom, kar pomeni, da socialna anksioznost ne vpliva neposredno na učni uspeh, temveč posredno preko zaznane samoučinkovitosti. Glavni prispevek raziskave je tako povezan z ugotovitvijo, da lahko z zvišanjem zaznane samoučinkovitosti neposredno vplivamo na znižanje socialne anksioznosti in posredno na zvišanje učnega uspeha. Rezultati podpirajo Bandurovo socialno-kognitivno teorijo, ki zaznano samoučinkovitost opredeljuje kot osrednji mehanizem samoregulacije, hkrati pa odpirajo možnosti za razvoj šolskih intervencij, usmerjenih v krepitev občutka kompetentnosti in zmanjševanje socialnih stisk med mladostniki. Izsledki naše raziskave tako prispevajo k boljšemu razumevanju psiholoških dejavnikov učne uspešnosti in ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: učni uspeh, socialna anksioznost, zaznana samoučinkovitost, samoregulacijsko učenje, mediacijska analiza
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,45 MB) |
5. Kognitivne funkcije, kognitivna rezerva in reševanje vsakodnevnih problemov v pozni odraslosti : magistrsko deloAnemari Črešnar, 2025, magistrsko delo Opis: V pozni odraslosti se posamezniki pogosto soočajo s spremembami v kognitivnem delovanju, ki lahko omejijo njihovo sposobnost samostojnega reševanja vsakodnevnih nalog. Čeprav številne raziskave potrjujejo postopno zmanjševanje kognitivnih sposobnosti, ostaja odprto vprašanje, katere izmed njih imajo največjo vlogo pri ohranjanju vsakodnevne kompetentnosti in kakšen pomen imajo pri tem kazalniki kognitivne rezerve. Namen raziskave je bil zato preučiti povezanost kognitivnih funkcij, izobrazbe, hobijev in starosti z uspešnostjo pri reševanju vsakodnevnih problemov v pozni odraslosti. V raziskavi so sodelovali 104 starejši odrasli, vključeni v društva upokojencev in medgeneracijske centre. Rezultati so pokazali, da imata izobrazba in čas, namenjen hobijem, pomembno povezavo z uspešnostjo pri reševanju vsakodnevnih problemov. Med kognitivnimi sposobnostmi so se kot ključne izkazale izvršilne funkcije, ki skupaj z izobrazbo najbolje napovedujejo uspešnost, medtem ko so verbalne, vidno-prostorske sposobnosti, spomin in pozornost imele, glede na rezultate, predvsem posredno vlogo. Hobiji so se pokazali kot dejavnik, ki lahko prispeva k boljšim rezultatom, čeprav učinek ni bil povsem stabilen. Kronološka starost ni bila povezana z uspešnostjo, kar nakazuje, da je za vsakodnevno kompetentnost pomembnejše, katere sposobnosti in življenjske izkušnje posameznik ohranja in razvija. Ugotovitve poudarjajo osrednjo vlogo izvršilnih funkcij in izobrazbe pri ohranjanju kognitivne kompetentnosti ter pomen kognitivne rezerve in življenjskega sloga za podporo samostojnosti v starosti.
Ključne besede: kognitivne funkcije, kognitivna rezerva, reševanje vsakodnevnih problemov, funkcionalne sposobnosti, kognitivna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (901,91 KB) |
6. Okoljska kriza : izzivi in priložnosti za krepitev odpornostiMinea Rutar, Nejc Plohl, Marina Horvat, Sara Tement, Bojan Musil, Karin Bakračevič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem poglavju obravnavamo ključne psihološke dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pro-okoljskega vedenja, in izzive, ki takšno vedenje otežujejo. V prvem delu predstavimo teorijo načrtovanega vedenja, ki pojasnjuje, kako spremembe v prepričanjih, ozaveščenosti v zvezi z okoljsko problematiko, subjektivne norme in vedenjske namere prispevajo k učinkovitemu soočanju s podnebnimi spremembami. V drugem delu prispevka se osredotočimo na pojav podnebne anksioznosti in psihološke intervencije, ki se jih najpogosteje uporablja pri obravnavi tega pojava. Orišemo pristop multiplih potreb ter predstavimo razlike med različnimi vrstami in ravnmi intervencij ter njihovo vlogo pri komuniciranju, spodbujanju in krepitvi odpornosti posameznikov ter skupnosti.
Ključne besede: teorija načrtovanega vedenja, pro-okoljsko vedenje, subjektivne norme, podnebna anksioznost, pristop multiplih potreb
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (630,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Sleep and emotional functioning in premature children : a systematic literature reviewAnnemarie Kim Kozole Smid, Vita Štukovnik, Karin Bakračevič, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Sleep, as the predominant behavioral state in newborns, especially in preterm infants, represents a key component for development. It is suggested that preterm children exhibit greater sleep difficulties compared to full-term children, as well as a disproportionately higher prevalence of emotional deficits. Due to the limited research on sleep and emotional functioning in the population of preterm children, particularly their in terconnections, the primary aim of this systematic literature review was to explore existing scientific research on sleep and emotional functioning in preterm children, with particular focus on emotional regulation. Additionally, we aimed to examine potential links between these two constructs in this population. As a secondary objective, the review also considered studies addressing any interventions related to sleep or emotional functioning in preterm children. The results of the systematic literature review did not allow for definite conclusions regarding sleep in preterm compared to full-term children from a qualitative perspective. On the other hand, an increased presence of emotional and behavioral difficulties in this population was clearly identified. An effective inter vention for regulating emotions and sleep was found to be the kangaroo care, as well when combined with music intervention. Breastfeeding also demonstrated positive effects on behavioral and emotional functioning. There appears to be a tendency for sleep problems to manifest more noticeably in late compared to early childhood. This finding highlighted the importance of long-term monitoring of this population through later childhood, adolescence, and even adulthood to better understand the long-term consequences of preterm birth on sleep and emotional functioning. Further research is essential for developing interventions that could mitigate or prevent long-term negative effects on sleep and emotional well-being associated with preterm birth.
Ključne besede: sleep, emotional functioning, emotion regulation, preterm children
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (611,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Prospektivni spomin in kognitivna rezerva v povezavi z uspešnim staranjem in zadovoljstvom z življenjem po upokojitvi : magistrsko deloŠpela Zorec, 2025, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva je eden izmed ključnih demografskih in družbenih izzivov sodobnega časa. Proces staranja ni enoten, pri posameznikih poteka zelo različno, odraža se tako v telesnem in kognitivnem funkcioniranju kot tudi v psihološkem doživljanju življenja. Namen študije je raziskati povezanost kognitivne rezerve, prospektivnega spomina, uspešnega staranja in zadovoljstva z življenjem pri osebah po upokojitvi. V raziskavi je sodelovalo 62 udeležencev, od tega 21 moških in 41 žensk. Uporabili smo štiri samoocenjevalne vprašalnike. Naši rezultati so pokazali, da so starejši odrasli po upokojitvi v povprečju zmerno zadovoljni s svojim življenjem, kljub manjšim, a pričakovanim težavam s prospektivnim spominom. Kognitivna rezerva se je izkazala kot pomemben varovalni dejavnik, ki je povezan z višjo stopnjo uspešnega staranja in večjim zadovoljstvom z življenjem, pri čemer so ženske dosegle višje vrednosti kognitivne rezerve in poročale o manjših težavah s spominom. Potrdili smo pozitivne povezave med kognitivno rezervo, prospektivnim spominom, zadovoljstvom z življenjem in uspešnim staranjem, a nismo dokazali, da prospektivni spomin moderira povezavo med kognitivno rezervo in zadovoljstvom. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju psiholoških in kognitivnih dejavnikov staranja ter lahko služijo kot osnova za razvoj ciljno usmerjenih intervencij in programov, ki podpirajo dobro počutje in ohranjanje samostojnosti starejših v obdobju po upokojitvi.
Ključne besede: kognitivna rezerva, prospektivni spomin, uspešno staranje, zadovoljstvo z življenjem, staranje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,12 MB) |
9. Temperament predšolskih otrok v povezavi z njihovim socialnim vedenjemTjaša Rola, Karin Bakračevič, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen naše raziskave je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili z Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu. V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev. Rezultati so pokazali tendenco, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar ne statistično pomembno. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa potrdili pomembne povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Ugotovili smo, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in sodelovanjem z odraslimi.
Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (525,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Kratko- in dolgoročni učinki računalniško vodene kognitivne remediacije na pozornost, spomin in izvršilne funkcije pri depresiji ter možnost transferja na prilagoditvene sposobnosti : doktorska disertacijaMonika Klojčnik, 2024, doktorska disertacija Opis: Bolniki z depresijo lahko izkazujejo resne kognitivne motnje, ki lahko trajajo dlje časa kljub zdravljenju z zdravili in psihoterapevtski obravnavi. Oslabljeno kognitivno funkcioniranje ni omejeno zgolj na akutno fazo depresije, ampak vztraja tudi v obdobjih remisije ter se poslabšuje s ponavljajočimi se epizodami. Kognitivni primanjkljaji, povezani z depresijo, prav tako napovedujejo raven vsakodnevnega in psihosocialnega funkcioniranja in so pomemben dejavnik pri vzdrževanju začaranega kroga depresivne simptomatike. Kognitivna remediacija predstavlja obetavno metodo za obravnavo kognitivnih primanjkljajev pri depresiji in navadno vključuje trening kognitivnih funkcij in razvoj kognitivnih strategij ter je namenjena izboljšanju kognitivnega funkcioniranja ali kompenzaciji oslabljenih kognitivnih funkcij v vsakdanjem življenju.
Cilj doktorske študije je bil oceniti učinkovitost kognitivne remediacije na vzorcu depresivnih udeležencev. Bolniki (N = 50) z depresijo so bili naključno razporejeni v aktivno ali kontrolno skupino. Aktivna intervencija (računalniško podprta kognitivna remediacija) je obsegala 15 sej s programsko opremo CogniPlus; prav tako so bili udeleženci eksperimentalne skupine vsak teden deležni verbalne seje, namenjene prenosu kognitivnih veščin v resnične situacije. Vsi udeleženci so pred in po kognitivni remediaciji opravili nevropsihološko testiranje. Glavna področja intervencije so bila pozornost, verbalni in vizualni spomin ter izvršilne funkcije; ocenjevali smo tudi učinek daljnega transferja in generalizacije na prilagoditvene sposobnosti. Poleg kratkoročnega učinka kognitivne remediacije nas je zanimal še dolgoročni učinek, ki smo ga preverjali v obdobju treh mesecev po zaključenem programu v obliki samoocene.
Naši rezultati kažejo, da je kognitivna remediacija lahko učinkovita metoda za obravnavo kognitivnih motenj pri depresiji, in sicer je eksperimentalna skupina po intervenciji dosegala višje rezultate kot kontrolna skupina na področju verbalnega in vizualnega spomina, pozornosti, delovnega spomina, fluentnosti in izvršilnih funkcij. Opisanega napredka ne moremo pripisati izboljšanju razpoloženja, saj eksperimentalna skupina po intervenciji ni poročala o morebitnem zmanjšanju depresivne simptomatike. Eksperimentalna skupina je po intervenciji poročala o napredku na področju prilagoditvenih funkcij, ki je vztrajal tudi v obdobju trimesečnega spremljanja. Podobno je vztrajal učinek s področja vedenjske regulacije, a je med spremljanjem izginil pozitivni učinek metakognitivnih sposobnosti.
Kognitivna remediacija predstavlja eno izmed možnosti izboljšanja kognitivnega in globalnega delovanja pri bolnikih z depresijo. Psihosocialna rehabilitacija depresivnih bolnikov bi morala vključevati tudi intervencije, ciljane na kognicijo, saj le-ta neposredno ali posredno krepi bolnika in ga motivira za boljše delovanje; izboljšanje kognitivnih funkcij pa vodi v splošno višjo zmogljivost bolnika.
Ključne besede: depresija, kognitivne funkcije, kognitivna remediacija, prilagoditvene sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,61 MB) |
