Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Empatija se izpostavlja kot pomembna sposobnost učitelja, ki predstavlja temelje za pozitiven odnos z učenci ter prispeva k učinkovitemu poučevanju. V tuji literaturi se pogosto uporablja izraz empatija učitelja (teacher empathy), ki ne pomeni empatije posameznika, ki je slučajno po poklicu učitelj, temveč je ta pojem kompleksnejši. Gre za stopnjo, do katere učitelj deluje z namenom globljega razumevanja učenčevega osebnega in socialnega ozadja ter občutenja skrbi kot odziv na pozitivna ali negativna čustva učenca. Cooper v kontekstu šole opredeljuje tri ključne oblike empatije: temeljno, poglobljeno in funkcionalno empatijo. Namen magistrskega dela je bil proučiti empatijo učitelja in predstaviti njen pomen za vzgojno-izobraževalno delo. Ugotoviti se želi, kakšna je povprečna stopnja empatije slovenskih učiteljev, kako gledajo na koristnost empatije pri delu v razredu in kako se to povezuje s pomembnostjo prakticiranja posamezne oblike empatije v razredu, kot tudi ovirami, ki jih pri tem zaznavajo. Pri tem se želi prav tako ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v odgovorih učiteljev glede na stopnjo, na kateri poučujejo, in koliko let že poučujejo. V raziskavi je sodelovalo 248 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati so pokazali, da glede na odgovore učiteljev razlik v doseženi stopnji empatije med učitelji ni moč pripisovati ne stopnji, na kateri poučujejo, ne številu let delovne dobe iz poučevanja. Razredni učitelji so v primerjavi s predmetnimi pripisali večjo pomembnost poglobljeni obliki empatije in izrazili večje strinjanje z nekaterimi vplivi empatije učitelja na njegovo delo v razredu. Pri dejavnikih, ki jih učitelji zaznavajo kot oviro pri prakticiranju empatije, so več teh zaznali predmetni učitelji. Glede na leta dela poučevanja se med učitelji kažejo razlike le v odgovorih, ki se nanašajo na zaznavanje ovir pri prakticiranju empatije. Največ dejavnikov so kot oviro pri prakticiranju empatije zaznali učitelji, ki so šele na začetku svoje poklicne poti.
Ključne besede: empatija učitelja, oblike empatije, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Motnje avtističnega spektra (MAS) spadajo med razvojno-nevrološke motnje, ki se pogosto pojavljajo sočasno z drugimi stanji. Motnje spanja so pri otrocih z MAS zelo pogoste (prevalenca sega od 40 do 80 %). Med njimi je najpogostejša vedenjska nespečnost, kljub temu pa so dokazi o učinkovitosti vedenjskih intervencij za razreševanje omenjenih težav omejeni. Spanje je pomembno za kognitivno delovanje, razpoloženje, duševno zdravje in kardiovaskularno, cerebrovaskularno ter presnovno zdravje. V pričujoči doktorski disertaciji smo oblikovali in preučevali učinkovitost psihoedukativne intervencije za starše otrok z avtizmom, ki so imeli pridruženo vedenjsko nespečnost. Intervencijo smo oblikovali po principih vedenjsko-kognitivne paradigme. Predvidevali smo, da bo v okviru psihoedukacijske skupine prišlo do zmanjšanja splošnih težav s spanjem otrok z avtizmom (npr. manj nočnega prebujanja, daljšega časa spanja, krajšega časa uspavanja), kar bo pozitivno vplivalo na duševno zdravje staršev ter starševski stres in na zmanjšanje težavnega vedenja otrok z MAS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 26 otrok z MAS in njihovih staršev, ki smo jih razdelili v intervencijsko in kontrolo skupino. Vključitveni kriteriji so bili naslednji: potrjena diagnoza MAS po MKB-10, ki jo je postavil ustrezno usposobljen strokovnjak (npr. klinični psiholog, pediater, specialist otroške in mladostniške psihiatrije); starost otroka od dveh do 11 let; težave na področju spanja so morale biti povezane z večernim uspavanjem ali s pogostim nočnim zbujanjem oziroma s kombinacijo obeh (tj. vedenjsko nespečnostjo) in so trajale vsaj tri mesece. Izključitveni kriteriji pa so bili naslednji: prisotnost vedenjskih znakov obstruktivne spalne apneje (OSA); epilepsija; senzorne motnje – gluhota; pridružena motnja v duševnem razvoju (MDR); prejemanje melatonina za uravnavanje motenj spanja ali druge oblike farmakološkega zdravljenja; starši otrok z avtizmom s slabim znanjem slovenskega jezika, kar bi lahko vplivalo na razumevanje posameznih ukrepov in izpolnjevanje vprašalnikov. Intervencijska skupina je obsegala šest zaporednih 60-minutnih tedenskih srečanj. Za merjenje spremembe na področju spanja pri otrocih z MAS smo uporabili modificiran vprašalnik o spalnih navadah otrok (CSHQ-A). Starši otrok v intervencijski skupini so po zaključku programa poročali o statistično pomembnem zmanjšanju težav na lestvici spalne tesnobe, nočnih zbujanj oz. parasomnije in skupnih težav na področju spanja, ki se je ohranilo tudi tri mesece po zaključku programa. Nekaj manjših sprememb je bilo mogoče opaziti tudi na področju težavnega vedenja otrok, tj. na ravni starostne primerjave (ko smo skupine razdelili na šolske in predšolske otroke). Oblikovana psihoedukativna intervencija se je tako na slovenskem vzorcu staršev otrok z MAS izkazala kot učinkovit in praktičen način zmanjševanja težav s spanjem pri otrocih z MAS ter se lahko brez večjih težav vključi v slovenski sistem javnega zdravstva. Izvedena raziskava ob tem odpira tudi nova področja raziskovanja, predvsem splošne prevalence spalnih motenj v Sloveniji pri otrocih, mladostnikih, mladih odraslih in odraslih z MAS; prilagoditve naše intervencije drugim starostnim skupinam ter hkrati posploševanja naših ugotovitev na že omenjene skupine.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, motnje spanja, otroci, psihoedukacija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: Depression is associated with cognitive deficits and changes in the brain. Major depression is often associated with cognitive problems; however, there are only a few studies that have focused on the systematic use of cognitive remediation in depression. The objective of this study was to assess the effectiveness of computerized cognitive remediation in depressed patients with cognitive dysfunction. Patients (n % 20) with depression were randomly assigned to the active or control group. The active intervention (computerized cognitive remediation) comprised 12 sessions focused on the remediation of attention and executive functions through the CogniPlus software. All participants completed neuropsychological testing before and after the intervention. A mixeddesign analysis of variance revealed a significant time group interaction in the attention and planning task, on the Beck Depression Inventory and on the Shifting, Emotional Control and Initiating sub-scales of the Behavior Rating Inventory of Executive Function-Adult. The results showed that patients undergoing cognitive remediation improved in domains related to attention and executive functions and scored significantly lower on the Beck Depression Inventory. The findings provide some evidence that cognitive remediation could be an efficient approach to dealing with cognitive deficits in depression.
Ključne besede: attention, cognitive remediation, depression, executive function, neuroplasticity
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Self-regulated learning strategies play a crucial role in learning progress and academic achievement of different groups of students. The purpose of the present study is to investigate differences in the use of self-regulatory strategies among a sample of 1,495 students, aged 12 to 15 years, representing three groups: gifted students, students with special needs, and other students. The theoretical framework for the study is Pintrich's (1991) model of self-regulated learning. Data were collected using the Motivated Strategies for Learning Questionnaire (MSLQ). Results indicated that gifted students scored significantly higher on the MSLQ subscales of motivation and learning strategies than students with special needs and other peers. Special needs students reported lower intrinsic and extrinsic goal orientation and weaker self-efficacy in learning and achievement than other students. There were no significant differences between these two groups on the MSLQ learning strategies subscales. Positive and statistically significant associations between the MSLQ subscales and final grades in three school subjects (Slovenian, mathematics, and foreign language) were also confirmed. We discuss the implications of our findings for future research and the educational context that contributes most to the development of self-regulated learning in all groups of students.
Ključne besede: self-regulated learning, MSLQ, gifted students, special needs, academic performance
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 14
Celotno besedilo (514,48 KB)

Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 920; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,55 MB)