Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Porast števila socialnih omrežij nakazuje, da lahko tehnologija služi kot sredstvo za vzpodbujanje socialne interakcije. Ob množici spletnih socialnih omrežij so se v zadnjih letih začele pojavljati tudi mobilne različice, ki z vseprisotnostjo mobilnih naprav omogočajo fleksibilnejšo izrabo tehnologije za socializacijska opravila. V okviru te raziskave smo se posvetili nižanju komunikacijskih pregrad v okoljih, kjer je fizičen stik med subjekti še zmeraj prisoten. Razvili smo SocioNet, prototip mobilnega socialnega omrežja, ki omogoča iskanje optimalnih komunikacijskih partnerjev v urbanih središčih. V skladu z aktualnimi trendi mobilnih aplikacij, ki že v letu 2009 nakazujejo izenačenje mobilnih dostopov do interneta s stacionarnimi, do leta 2020 pa napovedujejo dominanco mobilnih dostopov do medmrežja, smo SocioNet razvili kot platformo, ki omogoča uporabo različnih načinov brezžične in IP komunikacije. Preučili smo obstoječa mobilna in stacionarna socialna omrežja, njihove zmogljivosti, monetizacijski potencial, arhitekture, uporabniške vmesnike in skrb za varnost ter zasebnost. Ob pregledu obstoječih socialnih omrežij smo ugotovili, da so različna socialna omrežja skozi zgodovino ponujala nabor podobnih zmogljivosti. Tako le-te niso predstavljale ključnega dejavnika uspeha, temveč zgolj dopolnitev k izredno pomembni časovni umestitvi. Friendster, ki velja za eno iz med največjih razočaranj na področju socialnih omrežij, je namreč ponujal zelo podoben nabor zmogljivosti kot dandanes izredno aktualen Facebook. Ob omrežjih, ki so uspela s pridom izrabiti ugodno časovno umestitev, je preboj uspel še nekaterim domensko usmerjenim omrežjem, med drugimi omrežju LinkedIn, ki omogoča vzdrževanje poslovnih kontaktov. Pomembna aspekta socialnih omrežij sta prav gotovo zasebnost in zaupanje v omrežje samo. Slednje je posebej pomembno v mobilnih socialnih omrežjih, kjer vseprisotnost mobilnih naprav omogoča pridobivanje različnih osebnih podatkov, ki lahko ob nepravilni uporabi predstavljajo vir najrazličnejših zlorab in kraj identitete. Analiza zasebnosti mobilnih socialnih omrežij je pokazala, da obstoječa mobilna omrežja slabo skrbijo za uporabnikov nadzor nad lastnimi osebnimi podatki, prav tako pa ponujajo skope povratne informacije o uporabi in obdelavi uporabnikovih osebnih podatkov. Skrb za zasebnost podatkov v mobilnih socialnih omrežjih je tesno povezana z arhitekturo omrežja. Dandanes se v mobilnih omrežjih najpogosteje uporabljata:  P2P arhitektura in  arhitektura oserednjega strežnika. Tako ena kot druga ponujata različne prednosti in slabosti. Medtem ko uporaba arhitekture osrednjega strežnika drastično niža stopnjo zaupanja v omrežje na eni strani (množica osebnih podatkov je namreč centralizirana na osrednjem strežniku) ter izboljšuje prepustnost in hitrost omrežja na drugi, so efekti P2P arhitekture skorajda diametralno nasprotni. Ob uporabi P2P arhitekture so osebni podatki porazdeljeni po odjemalcih uporabnikov, kar zmanjšuje tveganje njihove odtujitve in zlorabe, a dodatno obremenjuje omrežje, saj so za obdelavo in uporabo podatkov potrebne neprestane migracije podatkov po omrežju. Arhitekturo omrežja SocioNet smo zasnovali z mislijo o prednostih in slabostih omenjenih arhitektur. Odločili smo se za uporabo mešanice P2P arhitekture in arhitekture osrednjega strežnika. Osebni podatki uporabnikov se tako hranijo bodisi na uporabnikovi mobilni napravi, bodisi na osrednjem strežniku. Mesto hranjenja osebnih podatkov lahko, glede na kritičnost in željo po stopnji zasebnosti, določa uporabnik sam. Dodatno smo omrežje SocioNet obogatili še s sistemom pravil, ki omogočajo dinamično prestavljanje osebnih podatkov glede na pomembnost dobljenih rezultatov in uporabnikove preference zasebnosti. Pred zasnovo odjemalčevega uporabniškega vmesnika smo preučili smernice zasnove mobilnih uporabniških vmesnikov. V skladu s smernicami smo izvedli interno analizo željenih zmogljivosti ter preučili različne zaslonske mask
Ključne besede: mobilne naprave, mobilna socialna omrežja, nižanje komunikacijskih pregrad
Objavljeno v DKUM: 02.02.2012; Ogledov: 2006; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1013,97 KB)