Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Maribor je eno ključnih slovenskih industrijskih središč, ki ga je v 20. stoletju močno zaznamoval razvoj tekstilne industrije, ki je tvoril hrbtenico lokalnega gospodarstva, vplival na zaposlovanje in oblikoval urbani razvoj. Pomemben delež k temu je prispeval tekstilni industrialec in filantrop Josip Hutter, ustanovitelj in večinski lastnik tovarne J. Hutter in drug, ki je s svojo podjetniško vizijo ter družbeno angažiranostjo vplival na gospodarski, družbeni in kulturni razvoj mesta. V teoretičnem delu se naloga dotakne podjetništva, tekstilne industrije ter industrijske zgodovine Maribora, katero tudi primerja z drugimi industrijskimi mesti v Sloveniji (Kranj, Velenje, Trbovlje) in Evrope (Manchester, Liberec). Posebno pozornost smo v nalogi namenili trem ključnim vplivom, in sicer gospodarskemu, kjer govorimo o Hutterjevi tekstilni tovarni, njegovih zaposlenih in vplivu tovarne na lokalno ekonomijo in infrastrukturo; družbenemu, ki zajema spremembe v socialni strukturi prebivalstva, vpliv na delavske razrede, migracijske tokove ter pomen Hutterjeve kolonije na Pobrežju; ter kulturnemu, ki prikaže oblikovanje identitete mesta, pomen Hutter bloka in vpliv na mariborsko kulturo, umetnost ter prizadevanje za ohranjanje industrijske dediščine. Osredotočili smo se tudi na filantropske dejavnosti Josipa Hutterja in njegove inovativne rešitve, ki jih je prakticiral tako doma, v domovih za svoje delavce, kot tudi v svoji tovarni. Empirični del temelji na intervjujih in njihovi analizi, ki osvetljuje Hutterjevo osebnost, vrednote, odnos do delavcev in vpliv, ki ga je s svojimi dejanji imel oziroma pustil na mariborski kulturi. Josip Hutter in razcvet tekstilne industrije je bistveno prispeval k razvoju Maribora in njegovi preobrazbi v pomembno gospodarsko in kulturno središče. Preplet podjetništva, družbene odgovornosti in kulture so oblikovali trajno dediščino, ki je še danes prisotna v identiteti mesta.
Ključne besede: Josip Hutter, tekstilna industrija, Maribor, družbena odgovornost, podjetništvo, identiteta
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (22,49 MB)

Opis: Background/Purpose: This study investigates the distinct entrepreneurial motivations driving export activities and sustainability pursuits in Slovenian businesses, with a particular focus on differences between newborns and mature enterprises. The study proposes that entrepreneurs who prioritize wealth accumulation are more likely to engage in export activities, particularly those running startups, under the pressures of global trade. Conversely, in light of the shifting cultural values towards sustainability, it is hypothesized that entrepreneurs who are committed to making a difference in the world will be more inclined towards sustainability engagement, a tendency that may be more pronounced in startups. Methods:To test these hypotheses, linear regression modelling, using data collected from the Global Entrepreneurship Monitor survey of businesses in Slovenia was employed. Results: Newborns, in comparison to mature businesses, are more engaged in both exporting and sustainability pursuits. Interestingly, the motives behind these activities differ significantly. Exporting is primarily driven by the pursuit of wealth accumulation, while sustainability engagement is motivated by the desire to make a positive difference in the world. Conclusion: These findings provide valuable insights into the unique characteristics of internationalization and sustainability pursuits in startups versus mature businesses. They highlight the role of distinct entrepreneurial motivations in shaping business practices, contributing to the literature on entrepreneurship and business sustainability.
Ključne besede: startups, newborn businesses, mature businesses, born globals, export activities, sustainability engagement, entrepreneurial motives
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (565,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: The question of what motivates entrepreneurs to maintain and grow their ventures beyond the startup phase remains an underexplored aspect of entrepreneurship research. Using data from the Global Entrepreneurship Monitor, GEM (2023), this study examines four key entrepreneurial motivations among 103 established Croatian entrepreneurs who are making a difference in the world, building great wealth or a very high income, continuing a family tradition, and earning a living. Employing a multivariate multiple regression approach, we analyze how sociodemographic factors, opportunity perception, fear of failure, media influences, and sustainability-oriented mindsets (e.g., UN SDG awareness) influence these diverse motivations. Findings reveal distinct motivational patterns: socially responsible mindsets and awareness of the SDGs primarily drive the aspiration to “make a difference”, while age, perceived opportunities, and fear of failure reinforce the pursuit of wealth. Media narratives uniquely influence the intent to “continue a family tradition”, while necessity-driven motives—linked to fear of failure and lower growth ambitions—predominate among those aiming simply to “earn a living”. By applying a systems thinking approach, this research illustrates how interdependent factors create distinct motivational clusters, and it highlights the importance of tailored policies and support programs for established entrepreneurs seeking sustainable growth. It contributes to the interdisciplinary discourse on entrepreneurship, offering insights for policymakers, educators, and advisors working to foster resilient and innovative entrepreneurial ecosystems.
Ključne besede: entrepreneurial motivation, established entrepreneurs, systems thinking, entrepreneurship support policies, Global Entrepreneurship Monitor (GEM)
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (513,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar omogoča razvoj uspešnega podpornega ekosistema. Tokratna izdaja se med drugim osredotoča na digitalizacijo in umetno inteligenco ter njun vpliv na podjetništvo. Poudarek je na izzivih in priložnostih, ki jih prinašata digitalizacija in UI, ter na tem, kako lahko podjetja te trende izkoristijo za rast in razvoj.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostno poslovanje, digitalizacija, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (24,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: To magistrsko delo raziskuje odnos med ekonomijo delitve in sodobnimi poslovnimi modeli s prilagoditvijo Porterjevega okvira petih sil in vključitvijo dodatnega elementa: vladne intervencije. Ker se industrije odzivajo na moteče inovacije, zlasti v transportnem sektorju, ima delitvena ekonomija ključno vlogo pri preoblikovanju tržne dinamike. Študija preučuje, kako se podjetja, kot je Uber, ki uporablja platformno usmerjen model, in tradicionalne taksi službe spopadajo s spreminjajočo se konkurenco, pogajalsko močjo potrošnikov in regulativnim okoljem. Dodatek o vladnih posegih poudarja vse večji pomen okoljskih predpisov, varnostnih vprašanj in političnih okvirov pri vplivanju na konkurenčne prednosti in ovire za vstop na trg. Magistrska naloga prav tako analizira strateške posledice delitvene ekonomije na tržno konkurenco, ki jo razlikuje od običajnih panog, hkrati pa spodbuja nove modele ustvarjanja vrednosti in sodelovanja. Celovita preučitev vedenja potrošnikov razkriva zapletenost zvestobe uporabnikov in vedenja pri zamenjavi dobavitelja, ki je nadalje raziskana s primerjalno analizo tradicionalnih poslovnih modelov in poslovnih modelov, ki temeljijo na souporabi. Ključne ugotovitve zagotavljajo dragocen vpogled v razvijajočo se naravo konkurenčnosti v panogi, podprte s podatkovno podprtimi trendi in vizualnimi predstavitvami preferenc vozil in dostopnosti javnega prevoza. S povezovanjem teoretičnih okvirov z empiričnimi podatki, , raziskava ponuja podrobno in poglobljeno analizo Porterjevih petih sil, posebej prilagojeno kompleksnostim ekonomije delitve, kar vodi do oblikovanja praktičnih strategij za podjetja za uspešno delovanje v dinamičnem in reguliranem okolju.
Ključne besede: Ekonomija delitve, poslovni model, Uber, taksi, Porterjevih pet sil
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,27 MB)