| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1350; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN POSPEŠEVANJE IZVOZA VIN
Kaja Vrbnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z večtisočletno tradicijo, saj ima vinograde več kot tretjina vseh kmetij v Sloveniji. Količine pridelanega vina se spreminjajo iz leta v leto, uradne evidence o proizvodnji pa niso popolne. Glavni razlog za velik del neregistrirane pridelave vina je v razdrobljenosti pridelave, ki je najbolj razdrobljena v Halozah in Prekmurju. Vinogradi v Sloveniji imajo strmo lego, omogočajo ekonomski razvoj in nudijo delovna mesta. Ravno zaradi tega ima Slovenija odlične pogoje za pridelavo kakovostnih vin. Kljub ugodni legi, idealnemu podnebju in tradiciji Slovenija v svetu ni znana kot vinorodna dežela. Slovenija ostaja neto uvoznica vina. Ključni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost pospeševanja izvoza slovenskih vin, so medsebojno povezovanje vinogradnikov, raziskava potencialnih trgov in večja promocija Slovenije kot vinorodne dežele. V Sloveniji se večina kupcev vin, ki kupujejo v supermarketih, o nakupu odloči šele po videni ponudbi. Le malo je takšnih, ki že vnaprej vedo, kaj bodo kupili. Odločeni svoje odločitve redko spremenijo, pri ostalih pa na nakup vplivajo sorta, območje in v veliki meri etiketa. Iz tega lahko povzamemo, da ni pomembna le pridelava, temveč v veliki meri tudi način, kako in komu vino prodati.
Ključne besede: vino, vinogradništvo, potrošnja vina, izvoz vina.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1372; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (864,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici