| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Self-protective behaviour among young adults during public health crisis
Luka Jelovčan, Kaja Prislan, Anže Mihelič, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of this article is to examine perceptions of factors deriving from the theory of planned behaviour among younger adults in times of public health crisis, their self-protective behaviour compared to other age groups, and test the predictive factors according to the theory of planned behaviour. Design/Methods/Approach: An online survey has been conducted to examine self-protective behaviour in times of public health crisis. The survey was distributed to Slovenian citizens (n = 280) using the social network Facebook. Descriptive statistics were used to describe the sample and measured variables. Multiple regression analysis was conducted to determine associations between identified factors. Findings: The results of the study indicate that there are no significant differences in self-reported self-protection between younger adults and others. Additionally, attitude toward self-protective measures is the most important predictor of self-protective behaviour for both age groups. Only the attitude is significantly associated with self-protective behaviour among young adults, whereas among others, all three predictors are significantly associated with self-protective behaviour, explaining nearly twice the variance. Research Limitations/Implications: This research contributes to the understanding of motivators that drive individuals to engage in self-protective behaviour in times of health crises. It provides insight into young adults' self-protective behaviour. Most of the limitations are related to the sample, which only contains respondents from one social network and one country. Originality/Value: To the best of our knowledge, this is the first study that explored the self-protective behaviour of young adults during COVID-19 using the theory of planned behaviour and compares the differences in self-protective behaviour predictors among different age groups.
Ključne besede: theory of planned behaviour, young adults, self-protection
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Osebna varnost in prostorske rešitve v zdravstvenih ustanovah
Asja Babič, 2020, magistrsko delo

Opis: Skladno z aktualnimi družbenimi trendi, ki vodijo v vse večjo obremenjenost zdravstvenega sistema, se zdravstvene ustanove soočajo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ti so povezani tudi z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem varnostnih tveganj, saj so zaposleni, pacienti in tudi obiskovalci izpostavljeni raznoterim grožnjam. Pregled sistemske ureditve v Sloveniji kaže, da so v zdravstvenih ustanovah uveljavljeni različni pristopi k zagotavljanju varnosti, saj na nacionalni ravni nimamo poenotenega sistema uporabe standardov in celovitih rešitev, ki bi naslavljale varnost v zdravstvenem sistemu. Namen magistrskega dela je bil pregledati uveljavljene standarde in dobre prakse ter raziskati pomanjkljivosti na področju varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Pri tem je bil poudarek na analizi prostorske zasnove in uporabe varnostnih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti. Skladno s tem je bila izvedena večdelna raziskava o varnosti v zdravstvenih ustanovah, ki je vključevala anketo med obiskovalci in pacienti o zaznavi varnostnih tveganj v bolnišnici, intervju s strokovnjakinjo na področju varnosti v zdravstvenih ustanovah ter analizo bolnišničnih prostorov z metodo opazovanja. Rezultati so pokazali, da se na področju zagotavljanja varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, kar je tudi posledica nepoenotene uporabe standardov na nacionalni ravni. Ugotovitve nakazujejo, da je za osebno varnost relativno dobro poskrbljeno, medtem ko je pomanjkljivosti zaznati v varnostni kulturi, pri preprečevanju tveganj, povezanih s prenosom okužb, in v prostorski zasnovi ustanov. Kljub izboljšavam, ki se odvijajo zadnja leta, pristopi k zagotavljanju varnosti zaostajajo za praksami razvitejših držav. Ugotovitve omogočajo razumevanje trenutnih pristopov k urejanju varnosti v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in nakazujejo na potrebe po izboljšavah, primarno pa so uporabne za upravljavce zdravstvenih storitev, arhitekte in načrtovalce prostorov pri načrtovanju praktičnih izboljšav ter razvoju varnostnih standardov.
Ključne besede: zdravstvene ustanove, prostori, varnostni standardi, prostorska zasnova, osebna varnost, akreditacija, kakovost, magistrska dela
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 211; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini s prvimi posredovalci
Rok Svetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini sodi med razširjeno družbeno problematiko, ki pa v veliki meri ostaja prikrito. Žrtve viktimizacije pogosto ne prijavijo, zato uradna statistika ne omogoča vpogleda v realno stanje razširjenosti tovrstne kriminalitete. Pregled literature kaže, da je pripravljenost žrtev poročati o viktimizaciji med drugim odvisna tudi od ustreznosti obravnave, ki jo žrtve prejmejo ob prijavi. Za spodbujanje pripravljenosti žrtev nasilja v družini prijaviti viktimizacijo je zato pomembno razumeti žrtvina stališča o tem, kaj od prvih posredovalcev pričakujejo in katere vrste pomoči potrebujejo. Pretekle raziskave so se večinoma osredinjale na analizo odnosov med policisti in žrtvami nasilja v družini, medtem ko primanjkuje študij, ki bi preučile zaznano kakovost celotne obravnave, ki vključuje tudi delo drugih deležnikov. Namen magistrskega dela je zato analizirati zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z delom in obravnavo, ki so jo prejele od različnih prvih posredovalcev (policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, nevladne organizacije in varne hiše) v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena raziskava med žrtvami nasilja v družini, nastanjenimi v varnih hišah po Sloveniji. Izsledki potrjujejo ugotovitve dozdajšnjih raziskav, ki kažejo, da obravnava žrtev, ki jo opravijo prvi posredovalci, pomembno vpliva na pripravljenost žrtev prijavljati nasilje pristojnim organom. Žrtve nasilja v družini navadno težko sprejmejo odločitev za prijavo; pogosto se za to odločijo šele po daljšem časovnem obdobju viktimizacije. Žrtve so z delom prvih posredovalcev na splošno zadovoljne; najmanj so zadovoljne z delom sodišč, najbolje pa ocenjujejo delo uslužbencev varnih hiš. Izsledki kažejo tudi, da je žrtvina zaznava ocene dela policistov povezana z zaznano usposobljenostjo, s profesionalnostjo in z razumevanjem policistov. Gre za eno redkih tovrstnih raziskav v Sloveniji, ki preučuje zaznano kakovost obravnave žrtev nasilja v družini, ki jo opravijo različni deležniki. Izsledki so uporabni za načrtovanje izboljšav dela prvih posredovalcev glede izboljševanja odnosov z žrtvami nasilja v družini skladno z njihovimi pričakovanji in s spodbujanjem pripravljenosti žrtev prijaviti viktimizacijo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, obravnava, prvi posredovalci, kakovost dela, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Analiza varnostnih ranljivosti interneta stvari
Luka Kanduč, 2020, diplomsko delo

Opis: Skladno s sodobnimi tehnološkimi trendi internet stvari (t.i. IoT) postaja vse bolj razširjen pojav, tako v poslovnem okolju kot vsakodnevnem življenju. Zaradi ogromnih količin podatkov in tveganj, ki nastajajo pri uporabi in delovanju IoT naprav, je postala njihova varnost pomembna raziskovalna tema. IoT naprave namreč zbirajo in obdelujejo osebne in občutljive uporabniške informacije in prav zaradi tega morajo biti odporne na grožnje in napade ter omogočiti zaupanje, varnost in zasebnost podatkov ter uporabnikov. Dosedanje raziskave kažejo, da je z delovanjem in uporabo IoT naprav povezanih ogromno ranljivosti, z zagotavljanjem varnosti pa so povezani številni izzivi, ki izhajajo iz kompleksne arhitekture in dinamičnega IoT okolja. Izziv predstavlja tudi eksponenten tehnološki napredek. Zaradi hitrosti razvoja IoT je namreč varnost pogosto zanemarjena. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled aktualnih varnostnih izzivov in ključnih ranljivosti, povezanih z delovanjem in uporabo IoT naprav. Cilj je bil ugotoviti, katere varnostne ranljivosti so najpogostejše in kakšne so njihove značilnosti. Skladno s tem je bila v empiričnem delu opravljena analiza ranljivosti povezanih z IoT napravami, vključenih v CVE podatkovno bazo, ki vključuje seznam javno znanih ranljivosti in izpostavljenosti na področju kibernetske varnosti. Rezultati kažejo, da lahko izkoriščanje ranljivosti IoT naprav v večini primerov vpliva na zaupnost, celovitost in dostopnost sistemov, pri čemer za izvedbo napada najpogosteje ni potrebna uporabniška interakcija, zadostuje pa že dostop preko interneta. Med najpogostejše ranljivosti sodijo neustrezne omejitve delovanja pri delu s pomnilnikom, možnosti vrivanja ukazov in neustrezno filtriranje vhodnih podatkov. Ugotovitve diplomskega dela prispevajo k razumevanju ključnih tveganj na področju IoT. Predstavljena priporočila za varen razvoj in izvedbo IoT naprav pa prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju in prenovi IoT naprav ter sistemov, saj se z upoštevanjem najpogostejših ranljivosti lahko odpravi velik del varnostnih tveganj.
Ključne besede: diplomske naloge, internet stvari, varnostne ranljivosti, stopnja tveganja, vektorji napadov, posledice
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (722,22 KB)

5.
Odločitveni model za prenos upravljanja informacijske varnosti na zunanje izvajalce
Luka Jelovčan, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi širjenja trenda digitalizacije in informatizacije poslovnih procesov se organizacije soočajo s številnimi izzivi, med katerimi prevladujejo grožnje informacijski varnosti. Kljub pomembnosti informacijske varnosti za stabilno in nemoteno poslovanje pa se v praksi pri upravljanju tovrstnega področja organizacije soočajo s številnimi izzivi (npr. pomanjkanje finančnih, kadrovskih in tehničnih sredstev). Skladno s tem postaja prenos aktivnosti, povezanih z upravljanjem informacijske varnosti na zunanje izvajalce, vedno bolj aktualna praksa, vendar v Sloveniji to področje ostaja neraziskano. Prenos upravljanja informacijske varnosti sicer ne predstavlja primerne rešitve za vse organizacije, saj so s tem povezana tudi določena tveganja. Zato je za organizacije ključno, da izberejo način upravljanja informacijske varnosti, ki je za njih najbolj primeren. Pregled literature kaže, da sicer obstajajo odločitveni modeli za izbiro najprimernejših načinov k upravljanju informacijskih sistemov, vendar ti niso uporabni za odločanje o pristopih k upravljanju informacijske varnosti (tj. notranje/zunanje). V okviru izdelave diplomskega dela je bila izvedena trofazna empirična raziskava, ki je vključevala strukturiran pregled literature ter dve kvantitativni raziskavi med strokovnjaki s področja informacijske varnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti aktualno stanje na področju prenosa upravljanja informacijske varnosti na zunanje izvajalce v Sloveniji ter razviti odločitveni model uporaben za organizacije pri presojanju pristopov. Rezultati raziskave kažejo, da je v ponudbi zunanjih izvajalcev najbolj razširjena storitev informacijskovarnostno svetovanje, medtem ko slovenske organizacije po oceni respondentov najpogosteje koristijo storitev vzpostavljanja in vzdrževanja informacijskovarnostnih sistemov. Prenosa informacijske varnosti se poslužuje približno polovica slovenskih organizacij, najpogosteje pa velike organizacije. Po mnenju respondentov bi organizacije pri odločanju o načinu upravljanja informacijske varnosti največji poudarek morale nameniti hitremu odzivanju na grožnje in zagotavljanju neprekinjenega poslovanja. Rezultati raziskave so tako omogočili identifikacijo in prioritizacijo odločitvenih dejavnikov, ki bi morali vplivati na izbiro najprimernejšega načina upravljanja informacijske varnosti v organizacijah. Prav tako gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki je podrobneje proučila stanje na področju prenašanja aktivnosti, povezanih z informacijsko varnostjo na zunanje izvajalce.
Ključne besede: diplomske naloge, SUIV, prenos aktivnosti, zunanje izvajanje, organizacije, AHP, odločitveni model
Objavljeno: 18.09.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (970,60 KB)

6.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, diplomsko delo

Opis: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Objavljeno: 22.07.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (983,97 KB)

7.
Samozaščitno ravnanje prebivalcev mestne občine Kranj
Pia Demšar Šmajd, 2020, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je, zaradi raznoterih groženj in raznolikih varnostnih potreb, zahtevna naloga. V proces zagotavljanja varnosti se zato vključujejo različni deležniki, med katere uvrščamo tudi prebivalce, ki lahko skozi sodelovanje z varnostnimi organi in samozaščitnim ravnanjem prispevajo k večji osebni varnosti in kakovosti bivanja v lokalnih skupnostih. Namen diplomskega dela je predstaviti koncept samozaščitnega ravnanja in njegovo vlogo v sistemu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih ter raziskati značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev v večji slovenski občini. V teoretičnem delu so predstavljeni subjekti zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, vloga prebivalcev v preventivnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na njihovo samozaščitno ravnanje, v empiričnem delu pa kvantitativna raziskava, izvedena med respondenti iz Mestne občine Kranj. Rezultati raziskave, v kateri smo analizirali, kako respondenti skrbijo za varnost svojih domov, prevoznih sredstev in kakšno je njihovo preventivno ravnanje, kažejo, da je njihovo samozaščitno ravnanje dobro razvito ter da se v svojem domu in soseski počutijo varno. Za varnost svojih domov in prevoznih sredstev najpogosteje poskrbijo z uporabo mehanskih sredstev (kot so ograje in ključavnice), medtem ko je uporaba finančno zahtevnejših ukrepov (kot so storitve varnostnih služb) manj pogosta. Preventivno ravnanje respondentov se izraža tudi s sosedskim sodelovanjem. Izmed različnih deležnikov so najbolj zadovoljni z delom policije, najmanj pa z delom občinskih redarjev. Ugotovili smo, da pri uporabi različnih ukrepov med demografskimi skupinami respondentov večinoma ne prihaja do statistično značilnih razlik. Ugotovitve raziskave so uporabne za razumevanje značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev, njihovega doprinosa k strategijam preprečevanja kriminalitete ter načrtovanje pristopov za spodbujanje prebivalcev k sodelovanju pri zagotavljanju večje varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, lokalna skupnost, prebivalci, samozaščitni ukrepi, preventivno ravnanje, Mestna občina Kranj
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Vloga ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri odkrivanju in preprečevanju napadov za porazdeljeno zavrnitev storitev
Kristina Stojchevska, 2020, magistrsko delo

Opis: Napadi DDoS (napadi za porazdeljeno zavrnitev storitev) sodijo med najbolj razširjene kibernetske grožnje, ki predstavljajo visoko tveganje za neprekinjeno delovanje informacijskih sistemov. Pomembno vlogo v sistemu odzivanja imajo upravljavci internetne infrastrukture, ki nadzirajo internetni promet. Visoka razširjenost napadov DDoS se pripisuje predvsem vse večji uporabi internetnih storitev, digitalizaciji družbe in gospodarstva ter pomanjkanju investicij v sodobnejše varnostne mehanizme. Pregled literature nakazuje na pomanjkanje znanstvenih raziskav o aktualnih izzivih in učinkovitih pristopih k soočanju z napadi DDoS, še posebej skozi prizmo ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Namen magistrskega dela je proučiti trende na področju napadov DDoS in vlogo ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri soočanju s tovrstno grožnjo. Skladno s tem je bila izvedena dvodelna raziskava, s katero se je ugotavljalo stanje napadov DDoS v Sloveniji, analizirane so bile vloga in rešitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev v sistemu odzivanja ter njihove izkušnje. V prvem delu je bila izvedena študija primerov realnih napadov DDoS, v drugem delu pa intervjuji s strokovnjaki iz prakse. Rezultati kažejo, da se v Sloveniji ponudniki telekomunikacijskih storitev najpogosteje soočajo z volumetričnimi napadi DDoS manjšega obsega, med najbolj izpostavljene pa sodijo protokoli na transportnem sloju. Ponudniki telekomunikacijskih storitev ustrezno skrbijo za nadzor in omejevanje internetnega prometa, prav tako ponujajo dodatne storitve anti-DDoS, medtem ko naprednejših varnostnih mehanizmov še ne uporabljajo. Izvirnost magistrskega dela je v sistematični proučitvi narave tovrstne kibernetske grožnje in analizi njene pojavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: telekomunikacije, telekomunikacijske storitve, ponudniki, kibernetska varnost, napadi DDos, zaznavanje, odzivanje, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2020; Ogledov: 294; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Reševanje kadrovske problematike v zasebnem varovanju z naprednimi tehnološkimi rešitvami
Patricija Lunežnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Tehnološki napredek je aktualen razvojni trend v zasebnovarnostni industriji. Predstavlja priložnost tako za nadgradnjo varnostnih storitev, kakor tudi za reševanje kadrovske problematike, ki sodi med temeljne probleme zasebnovarnostnih podjetij. Magistrska naloga medsebojno povezuje tovrstna sodobna izziva s ciljem analizirati vpliv tehnološkega razvoja na kadrovsko problematiko v zasebnovarnostnih podjetjih. Natančneje smo se osredotočili na potenciale uporabe varnostnih robotov in brezpilotnih zrakoplovov. Ugotovili smo, da lahko implementacija tovrstnih rešitev v zasebnovarnostno dejavnost prispeva k optimizaciji finančnih in kadrovskih sredstev. S kvalitativno raziskavo, ki je vključevala intervjuje s predstavniki slovenske zasebnovarnostne stroke, smo analizirali razvojno usmerjenost podjetij na tem področju in izvedljivost implementacije naprednih tehnoloških rešitev v prakso. Rezultati kažejo, da trenutna problematika na trgu dela močno vpliva na zasebnovarnostno dejavnost v Sloveniji. Pomanjkanje kompetentnega kadra namreč vodi v neurejene delovne razmere in v nezmožnost zagotavljanja kakovostnih varnostnih storitev. Podjetja prepoznavajo prednosti naprednih tehnoloških rešitev in njihov vpliv na večjo učinkovitost pri zagotavljanju varnostnih storitev. Tehnološki in kadrovski razvoj sicer umeščajo med strateške cilje, vendar je razvoj zaradi nestabilnega trga in rigidnih regulatornih okvirov omejen. Predstavljeni izzivi potrebujejo večnivojsko reševanje, odgovornost pa je na strani zasebnovarnostnih podjetij, zakonodajalca, naročnikov in ostalih povezanih subjektov.
Ključne besede: magistrska dela, zasebnovarnostna podjetja, Slovenija, kadrovska problematika, tehnološki razvoj, napredne tehnološke rešitve, nadzorstvene tehnologije, varnostne storitve
Objavljeno: 01.06.2020; Ogledov: 299; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji
Kaja Prislan, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 331; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici