| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Tveganja pri spletnem nakupovanju v času COVID-19
Rebeka Tompa, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsesplošna dostopnost interneta, različnih elektronskih naprav in spletnih storitev so prispevale k rasti in priljubljenosti spletnega nakupovanja. Vse več potrošnikov po svetu je klasičen način nakupovanja zamenjalo za spletno nakupovanje, saj ta ponuja številne prednosti. Tovrsten trend je še posebej spodbudila epidemija Covid-19, ki je bila razglašena v letu 2020 in je zaradi strogih vladnih omejitev gospodarske dejavnosti ter družabnega življenja vplivala na navade potrošnikov. Kljub vsem prednostim, ki jih ponuja spletno nakupovanje pa imajo številni posamezniki po svetu zadržke glede njegove uporabe, saj so potrošniki med procesom spletnega nakupovanja izpostavljeni mnogim tveganjem. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled dosedanjih raziskav, povezanih s spletnim nakupovanjem in tveganji, ki se pri tem pojavljajo ter raziskati navade slovenskih potrošnikov glede spletnega nakupovanja. Pri tem smo se osredotočili na to, kako zaznavajo različna tveganja in ali so ta tveganja povezana s spletnim nakupovanjem. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teorije racionalne izbire, modela zdravstvenih prepričanj in varnostnomotivacijske teorije, ki med pomembne dejavnike povezane z odločitvami in vedenji ljudi umeščajo zaznavo tveganj. Na tej osnovi in na podlagi pregleda literature smo postavili 11 hipotez, s katerimi smo predpostavljali povezanost različnih skupin tveganj s pogostostjo spletnega nakupovanja. Ugotovili smo, da so vsa tveganja, ki smo jih zajeli v raziskavo negativno in statistično značilno povezana s pogostostjo nakupovanja. Najmočneje so s pogostostjo nakupovanja povezana tveganja vezana na ugodje in možnost vračila izdelkov ter psihološka tveganja, najšibkeje pa tveganja vezana na zasebnost. Prav tako smo ugotovili, da so respondenti v času epidemije Covid-19 zelo pogosto nakupovali preko spleta in pogosteje kot pred epidemijo. Pri tem večina sodelujočih v raziskavi še ni bila žrtev kakšne prevare, zlorabe, ali druge grožnje povezane s spletnim nakupovanjem. Rezultati raziskave so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je prav tako mogoče upoštevati pri ozaveščanju spletnih potrošnikov o možnih nevarnostih pri spletnem nakupovanju.
Ključne besede: spletno nakupovanje, tveganja, pandemija, covid-19, potrošniki, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Teorije in modeli v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah
Špela Grilc, 2021, diplomsko delo

Opis: Kot posledica vse bolj kompleksnih in sofisticiranih kibernetskih groženj je informacijska varnost postala aktualna tema v strokovnih razpravah in znanstvenih raziskavah. Te opozarjajo, da so za informacijskovarnostne incidente največkrat odgovorni uporabniki, najpogosteje zaradi malomarnosti pri uporabi informacijskih sistemov in tehnologij, neozaveščenosti o informacijskih tveganjih, pozabljivosti, nepazljivosti ali nepremišljenosti, tudi apatije in odpora do spoštovanja informacijskovarnostnih politik. S pojasnjevanjem vloge uporabnikov v sistemu zagotavljanja informacijske varnosti se ukvarja behavioristična informacijska varnost, kjer se pri pojasnjevanju in napovedovanju vedenja uporabnikov izhaja iz različnih psiholoških, organizacijskih in kriminoloških teorij. Kljub številčnosti sistematičnih pregledov literature na področju informacijske varnosti med njimi ni mogoče zaslediti celostnega sistematičnega pregleda teorij, ki se uporabljajo v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti katere teorije so najbolj uveljavljene v raziskavah, na katerih tematskih področjih se najpogosteje uporabljajo, kateri dejavniki so po posameznih sklopih teorij najpogosteje vključeni v raziskave in kateri so najpogosteje statistično značilni. Skladno s tem smo v empiričnem delu opravili dve študiji, ki sta vključevali sistematičen pregled literature za preteklih deset let. Ugotovili smo, da med najbolj uveljavljeni sodita varnostnomotivacijska teorija in teorija načrtovanega vedenja, najpogosteje statistično značilna dejavnika teh teorij, ki se uporabljata za napovedovanje samozaščitnega vedenja in skladnosti vedenja s politikami informacijske varnosti sta samoučinkovitost in zaznana uporabnost tehnologije. Rezultati diplomskega dela so lahko v pomoč raziskovalcem pri načrtovanju raziskav v prihodnje in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem ali izobraževanjem uporabnikov oz. upravljanjem njihovega informacijskovarnostnega vedenja.
Ključne besede: informacijska varnost, uporabniki, vedenje, človeški dejavniki, raziskave, pregled literature, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (948,31 KB)

3.
Spolno nadlegovanje preko spleta
Klavdija Klavžer, 2021, diplomsko delo

Opis: Internet in splet uporabnikom ponujata raznorazne možnosti za medosebno interakcijo, socialno povezovanje in sodelovanje, vendar pri tem uporabnikom pretijo tudi nevarnosti povezane s kibernetsko kriminaliteto. Med pogoste grožnje, ki se pojavljajo pri uporabi elektronske komunikacije in spletnih storitev sodijo različne oblike kibernetskega nadlegovanja in spletnega spolnega nadlegovanja, pri čemer je viktimizacija posebej razširjena med mlajšimi uporabniki in ženskami. Pregled literature kaže, da so določeni vidiki povezani z viktimizacijo zaradi spletnega spolnega nadlegovanja pogosto predmet znanstvenih raziskav, medtem ko so dejavniki vezani na vedenja pri uporabi spleta v povezavi s tovrstno viktimizacijo manj raziskani. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pojavnost spletnega spolnega nadlegovanja in proučiti vedenjske dejavnike, ki so potencialno povezani z viktimizacijo. V ta namen smo na osnovi teorije rutinske dejavnosti in teorije življenjskega sloga načrtovali raziskavo in izvedli spletno anketo med mladimi odraslimi ženskami – uporabnicami spleta. V raziskavi je sodelovalo 305 anketirank, rezultati pa so pokazali, da viktimizacija zaradi spletnega spolnega nadlegovanja sicer ni pogosta, vendar pa se kljub temu določene oblike nadlegovanj (kot npr. neželene prošnje ali sporočila s spolno vsebino) pojavljajo bolj pogosto. Izmed različnih vedenjskih dejavnikov sta z viktimizacijo najmočneje povezana samorazkrivanje in število prijateljev na družbenih omrežjih. Ugotovitve prav tako nakazujejo, da so anketiranke dobro ozaveščene o nevarnostih spolnega nadlegovanja na spletu ter da se pred njim znajo dobro zaščititi. Gre za eno izmed redkih raziskav o spletnem spolnem nadlegovanju v povezavi z vedenjskimi dejavniki, ugotovitve pa so uporabne za ozaveščanje na področju kibernetske varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, spolno nadlegovanje, splet, viktimizacija, ženske, vedenjski dejavniki
Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Javna zaznava prednosti uporabe nosljivih kamer v policijskih postopkih
Sara Štern, 2021, magistrsko delo

Opis: Nosljive kamere so kot nova tehnologija v policijskih organizacijah aktualna raziskovalna tematika, saj je z njihovo uporabo in učinkih pri policijskem delu povezanih veliko odprtih vprašanj. Pozitivne implikacije so lahko vidne v večjem zaupanju prebivalstva v policijo, izboljšani transparentnosti policijskega dela, poenostavljenemu zbiranju dokaznega gradiva in boljšemu spremljanju dela policistov. Kljub prednostim pa uporaba nosljivih kamer prinaša tudi izzive, povezane z zasebnostjo, shranjevanjem posnetkov in možnostjo zlorab. Čeprav je uporaba nosljivih kamer že uveljavljena v policijskih organizacijah po svetu, je bila v Sloveniji šele nedavno uvedena v prakso. Da bi bili izkoriščeni vsi potenciali tovrstne tehnologije in da bi zagotovili njeno uspešno implementacijo v delo policije, je ključno spodbujati pozitiven odnos prebivalcev oziroma javnosti do njene uporabe. Pri tem pregled literature kaže, da so s podporo in odnosi prebivalcev do nosljivih kamer povezani različni, tako s tehnologijo kot s policijo povezani dejavniki, pri čemer so slednji v raziskavah manj sistematično raziskani. Namen magistrskega dela je bil zato ugotoviti stališča prebivalstva do koristi oziroma prednosti uporabe takšne tehnologije v policijskih postopkih ter kakšno vlogo imajo pri tem zaznave policije in skrb zaradi nadzorstva. Pri tem smo izvedli raziskavo v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 265 anketirancev. Rezultati so pokazali pretežno podporo nosljivim kameram, saj anketiranci zaznavajo različne prednosti, najbolj pa so prepričani v pozitiven vpliv nosljivih kamer na profesionalno delo policije. Podpora nosljivim kameram je pri tem odvisna od zaznave postopkovne pravičnosti in kakovosti policijskega dela, zaupanja v policijsko organizacijo ter nekoliko manj od skrbi zaradi nadzora nad lastno zasebnostjo. Ker gre za eno izmed prvih raziskav o tematiki nosljivih kamer v Sloveniji, predstavlja osnovo za nadaljnje študije. Ugotovitve so uporabne za policijske organizacije in načrtovalce politik, saj osvetljujejo dejavnike in okoliščine, povezane s podporo javnosti novim tehnologijam v policijskih postopkih.
Ključne besede: policija, policijski postopki, nosljive kamere, prednosti, javno zaznavanje, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov
Katrin Podgorski, 2021, magistrsko delo

Opis: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Ključne besede: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
Samozaščita uporabnikov družbenih omrežij pred kibernetskim nadlegovanjem
Nika Peternel, 2021, diplomsko delo

Opis: Družbena omrežja postajajo vedno bolj razširjena oblika komunikacije in interakcije z drugimi ljudmi, predvsem med mlajšo populacijo. Četudi imajo družbena omrežja za uporabnike številne koristi, pa lahko pri njihovi uporabi pride do viktimizacije z različnimi oblikami kibernetske kriminalitete, kot je kibernetsko nadlegovanje. Skladno s tem je pomembno, da se krepi preventivno ukrepanje, ki vključuje uporabo različnih samozaščitnih ukrepov ter zavedanje uporabnikov, katera dejanja so potencialno nevarna in lahko prispevajo k temu, da se znajdejo v položaju žrtve. V diplomskem delu smo raziskali kibernetsko nadlegovanje z vidika teorije rutinskih dejavnosti. Na tej osnovi smo oblikovali raziskavo in pri tem ugotavljali, kakšne navade imajo uporabniki družbenih omrežij na spletu ter njihovo samozaščito pred kibernetskim nadlegovanjem. Ugotavljali smo tudi, kako zaznavajo motivacijo storilcev, viktimizacijo s kibernetskim nadlegovanjem in kakšno vlogo imajo elementi teorije rutinskih dejavnosti z vidika samoporočane viktimizacije. Vlogo teorije rutinskih dejavnosti in njenih elementov smo preverjali s samonaznanjenim vedenjem na spletu in razlikah glede na to, ali so respondenti bili žrtve kibernetskega nadlegovanja ali ne. Raziskavo smo izvedli v obliki spletne ankete, ki jo je izpolnilo 150 respondentov, povezavo do ankete pa smo delili na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali dokaj pozitivne ugotovitve glede uporabe samozaščitnih ukrepov na družbenih omrežjih in da viktimizacija s kibernetskim nadlegovanjem ni pogosta. Najpomembnejša razlika med respondenti, ki so že bili žrtve kibernetskega nadlegovanja, in tistimi, ki niso bili, je ta, da žrtve delijo več osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se respondenti zavedajo nevarnosti kibernetskega nadlegovanja in skladno s tem pri uporabi družbenih omrežij delujejo preventivno.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, samozaščita, teorija rutinskih dejavnosti, družbeno omrežje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (778,48 KB)

7.
Samorazkrivanje na družbenih omrežjih: dejavniki, povezani z deljenjem podatkov med uporabniki Facebooka
Lea Školaris, 2021, diplomsko delo

Opis: Komunikacija in socializacija sta v današnjem času vse bolj odvisna od informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetnih storitev, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Slednja omogočajo uporabnikom interakcijo z drugimi uporabniki in deljenje podatkov s prijatelji, znanci in javnostmi. Z uporabo družbenih omrežjih pa so povezana tudi številna tveganja (zloraba podatkov, oblike izsiljevanj in nadlegovanj, kraja identitete, vdori v uporabniški račun, prevare in goljufije), zato je pomembno krepiti ozaveščenost uporabnikov o nevarnostih in posledicah samorazkrivanja ter deljenja osebnih podatkov. V ta namen je treba razumeti katere okoliščine spodbujajo ali zavirajo odločitve uporabnikov glede deljenja informacij na tovrstnih omrežjih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kateri dejavniki iz teorije načrtovanega vedenja in modela izračuna zasebnosti, so povezani s samorazkrivanjem na družbenem omrežju Facebook med uporabniki v Sloveniji ter ali se zaznava teh dejavnikov razlikuje med uporabniki, ki delijo osebne podatke z drugimi ljudmi in uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 195 respondentov. Ugotovili smo, da so vsi dejavniki, vključeni v raziskavo povezani s samorazkrivanjem na Facebooku. Najmočneje je s tem povezan odnos do deljenja informacij, najšibkeje pa zaznava nadzora nad deljenimi podatki. Dokazali smo tudi, da imajo uporabniki, ki na Facebooku delijo osebne podatke z drugimi drugačen odnos do deljenja podatkov ter drugače zaznavajo koristi in tveganja, kot tisti uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi ljudmi. Gre za eno izmed redkih raziskav o samorazkrivanju in deljenju osebnih podatkov na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru, ki je vključevala dejavnike iz različnih teoretičnih izhodišč. Rezultati so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je mogoče upoštevati pri ozaveščanju uporabnikov o varni rabi spleta ter izobraževanju o pomembnosti nastavitev zasebnosti in varnosti osebnih podatkov.
Ključne besede: diplomske naloge, družbeno omrežje, Facebook, samorazkrivanje, osebni podatki, uporabnik
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 256; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (722,87 KB)

8.
Self-protective behaviour among young adults during public health crisis
Luka Jelovčan, Kaja Prislan, Anže Mihelič, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of this article is to examine perceptions of factors deriving from the theory of planned behaviour among younger adults in times of public health crisis, their self-protective behaviour compared to other age groups, and test the predictive factors according to the theory of planned behaviour. Design/Methods/Approach: An online survey has been conducted to examine self-protective behaviour in times of public health crisis. The survey was distributed to Slovenian citizens (n = 280) using the social network Facebook. Descriptive statistics were used to describe the sample and measured variables. Multiple regression analysis was conducted to determine associations between identified factors. Findings: The results of the study indicate that there are no significant differences in self-reported self-protection between younger adults and others. Additionally, attitude toward self-protective measures is the most important predictor of self-protective behaviour for both age groups. Only the attitude is significantly associated with self-protective behaviour among young adults, whereas among others, all three predictors are significantly associated with self-protective behaviour, explaining nearly twice the variance. Research Limitations/Implications: This research contributes to the understanding of motivators that drive individuals to engage in self-protective behaviour in times of health crises. It provides insight into young adults' self-protective behaviour. Most of the limitations are related to the sample, which only contains respondents from one social network and one country. Originality/Value: To the best of our knowledge, this is the first study that explored the self-protective behaviour of young adults during COVID-19 using the theory of planned behaviour and compares the differences in self-protective behaviour predictors among different age groups.
Ključne besede: theory of planned behaviour, young adults, self-protection
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Osebna varnost in prostorske rešitve v zdravstvenih ustanovah
Asja Babič, 2020, magistrsko delo

Opis: Skladno z aktualnimi družbenimi trendi, ki vodijo v vse večjo obremenjenost zdravstvenega sistema, se zdravstvene ustanove soočajo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ti so povezani tudi z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem varnostnih tveganj, saj so zaposleni, pacienti in tudi obiskovalci izpostavljeni raznoterim grožnjam. Pregled sistemske ureditve v Sloveniji kaže, da so v zdravstvenih ustanovah uveljavljeni različni pristopi k zagotavljanju varnosti, saj na nacionalni ravni nimamo poenotenega sistema uporabe standardov in celovitih rešitev, ki bi naslavljale varnost v zdravstvenem sistemu. Namen magistrskega dela je bil pregledati uveljavljene standarde in dobre prakse ter raziskati pomanjkljivosti na področju varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Pri tem je bil poudarek na analizi prostorske zasnove in uporabe varnostnih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti. Skladno s tem je bila izvedena večdelna raziskava o varnosti v zdravstvenih ustanovah, ki je vključevala anketo med obiskovalci in pacienti o zaznavi varnostnih tveganj v bolnišnici, intervju s strokovnjakinjo na področju varnosti v zdravstvenih ustanovah ter analizo bolnišničnih prostorov z metodo opazovanja. Rezultati so pokazali, da se na področju zagotavljanja varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, kar je tudi posledica nepoenotene uporabe standardov na nacionalni ravni. Ugotovitve nakazujejo, da je za osebno varnost relativno dobro poskrbljeno, medtem ko je pomanjkljivosti zaznati v varnostni kulturi, pri preprečevanju tveganj, povezanih s prenosom okužb, in v prostorski zasnovi ustanov. Kljub izboljšavam, ki se odvijajo zadnja leta, pristopi k zagotavljanju varnosti zaostajajo za praksami razvitejših držav. Ugotovitve omogočajo razumevanje trenutnih pristopov k urejanju varnosti v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in nakazujejo na potrebe po izboljšavah, primarno pa so uporabne za upravljavce zdravstvenih storitev, arhitekte in načrtovalce prostorov pri načrtovanju praktičnih izboljšav ter razvoju varnostnih standardov.
Ključne besede: zdravstvene ustanove, prostori, varnostni standardi, prostorska zasnova, osebna varnost, akreditacija, kakovost, magistrska dela
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini s prvimi posredovalci
Rok Svetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini sodi med razširjeno družbeno problematiko, ki pa v veliki meri ostaja prikrito. Žrtve viktimizacije pogosto ne prijavijo, zato uradna statistika ne omogoča vpogleda v realno stanje razširjenosti tovrstne kriminalitete. Pregled literature kaže, da je pripravljenost žrtev poročati o viktimizaciji med drugim odvisna tudi od ustreznosti obravnave, ki jo žrtve prejmejo ob prijavi. Za spodbujanje pripravljenosti žrtev nasilja v družini prijaviti viktimizacijo je zato pomembno razumeti žrtvina stališča o tem, kaj od prvih posredovalcev pričakujejo in katere vrste pomoči potrebujejo. Pretekle raziskave so se večinoma osredinjale na analizo odnosov med policisti in žrtvami nasilja v družini, medtem ko primanjkuje študij, ki bi preučile zaznano kakovost celotne obravnave, ki vključuje tudi delo drugih deležnikov. Namen magistrskega dela je zato analizirati zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z delom in obravnavo, ki so jo prejele od različnih prvih posredovalcev (policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, nevladne organizacije in varne hiše) v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena raziskava med žrtvami nasilja v družini, nastanjenimi v varnih hišah po Sloveniji. Izsledki potrjujejo ugotovitve dozdajšnjih raziskav, ki kažejo, da obravnava žrtev, ki jo opravijo prvi posredovalci, pomembno vpliva na pripravljenost žrtev prijavljati nasilje pristojnim organom. Žrtve nasilja v družini navadno težko sprejmejo odločitev za prijavo; pogosto se za to odločijo šele po daljšem časovnem obdobju viktimizacije. Žrtve so z delom prvih posredovalcev na splošno zadovoljne; najmanj so zadovoljne z delom sodišč, najbolje pa ocenjujejo delo uslužbencev varnih hiš. Izsledki kažejo tudi, da je žrtvina zaznava ocene dela policistov povezana z zaznano usposobljenostjo, s profesionalnostjo in z razumevanjem policistov. Gre za eno redkih tovrstnih raziskav v Sloveniji, ki preučuje zaznano kakovost obravnave žrtev nasilja v družini, ki jo opravijo različni deležniki. Izsledki so uporabni za načrtovanje izboljšav dela prvih posredovalcev glede izboljševanja odnosov z žrtvami nasilja v družini skladno z njihovimi pričakovanji in s spodbujanjem pripravljenosti žrtev prijaviti viktimizacijo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, obravnava, prvi posredovalci, kakovost dela, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 362; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici