| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Postavljanje meja otrokom
Mateja Podgorelec, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroci se ne rodijo disciplinirani. Tega se dobro zavedo tako starši kot vzgojitelji, ko jih otrok enostavno ne uboga več. Na robu potrpežljivosti se včasih zazdi najbolj enostavno poseči po fizični prisili, zapovedi, vpitju ipd., vendar je danes splošno znano, da so ti načini preizkušeno neuspešni. Pravi način vzgoje ni samo eden. Vsaka družina ima svoj način, ki je lahko dober, če imajo starši posluh in znajo stvarno oceniti značaj in zmožnosti svojega otroka in sebe. V teoriji pa sta najbolj razpoznavna dva skrajna in zato neprimerna načina vzgoje. Diplomsko delo obravnava seznanitev s pojmom disciplina, z disciplinskimi metodami, ki se najpogosteje oziroma najredkeje uporabljajo v praksi in katere nam teorija priporoča oziroma odsvetuje. V delu smo preučili uporabo disciplinskih metod in zaznavanje kršitev pravil. Podrobneje je opisan pomen restitucije kot sodobne in povsem uspešne disciplinske metode. Prav tako diplomsko delo zajema poglavitne značilnosti vzgoje ter njeno povezanost z disciplinskima metodama, pohvalo in kaznijo. Po zbranih podatkih se ti primerjajo glede na spol, poklic in izobrazbo ter se prikažejo v frekvencah, odstotkih in se rangirajo glede na pogostost.
Ključne besede: vzgoja, vzgojne metode, restitucija, pohvala, kazen, disciplina
Objavljeno: 25.02.2009; Ogledov: 4064; Prenosov: 962
.pdf Celotno besedilo (949,24 KB)

4.
RAZVOJ VRTCA POBREŽJE
Petra Trunkl, 2009, diplomsko delo

Opis: Vrtec Pobrežje, imenovan Dom igre in dela je začel delovati leta 1948. Otrokom so bile sprva na voljo le lesene igrače, kotičke pa so opremljale vzgojiteljice s pomočjo staršev. Zaradi vse večjih potreb po vzgoji otrok je vrtec Pobrežje leta 1970 dobil prvo enoto klasičnega tipa. V naslednjih letih so se odprle tudi enote Ob gozdu, Jasli Grinič, Najdihojca, Brezje, Mojca, Duplek, Dvorjane, Korena ter Kekec in Čebelica. Leta 1996 je vrtec zaradi priključitve občini Duplek izgubil tri enote. Tudi enota Ostržek se ne uporablja več, saj je leta 1988 dobil stavbo v najem Center sonček Maribor. Nove spremembe so prišle tudi leta 1995 z metodologijo Korak za korakom, ter leta 1999, ko je Republika Slovenija sprejela Kurikulum za vrtce. Vrtec je vključen v različne projekte na mednarodni in državni ravni, tekom dneva pa so otrokom ponujene tudi obogatitvene dejavnosti ter dodatne v popoldanskem času. Preteklo leto je vrtec Pobrežje praznoval 60. letnico delovanja. V teh letih se je v matično knjigo vpisalo že več kot 15000 otrok. Letošnje šolsko leto deluje vrtec Pobrežje z 29. oddelki, 543. vpisanimi otroki in 98. zaposlenimi.
Ključne besede: vrtec, zgodovina, projekt, program, sodelovanje s starši, obogatitveni program, dodatni program
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3123; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (20,37 MB)

5.
VLOGA STARIH STARŠEV V PROCESU VZGOJE
Martina Berlič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja pomen vloge starih staršev. Otroci in starejši ljudje se dobro razumejo, ker imajo oboji več časa in čustev kot pa srednja generacija. Vnuki potrebujejo stare starše, kakor tudi stari starši potrebujejo vnuke. Otroci od babice in dedka prejmejo modrosti in izkušnje, onadva pa od vnukov radoživost in nove poglede na sedanji svet. Diplomska naloga je nastala z namenom ugotoviti, kolikšen je pravzaprav še delež starih staršev pri vzgoji in varstvu otrok in kakšni so odnosi med njimi. Z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bila preučena pogostost in kakovost stikov otrok s starimi starši ter splošno mnenje osebnostnih karakteristik starih staršev. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na stratum osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo otroci pogoste stike s svojimi starimi starši in da se z njimi zelo dobro razumejo. Pogosto so deležni njihove dobronamerne pomoči. Dedek in babica si zmeraj vzameta čas za vnuka, kadar ju le ta potrebuje. Pri otrocih so izrazito v ospredju želje, ki govorijo v prid stikom in večji vlogi starih staršev, saj imajo pozitiven odnos do njih. Med otroci iz podeželja in mesta ni prišlo do bistvenih razlik glede na pomen in vlogo starih staršev. Dedek in babica imata posebno mesto v življenju vnukov, tako za učence iz podeželske kot tudi mestne osnovne šole.
Ključne besede: staranje, starost, stari starši, vnuki, dedek, babica, vzgoja
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 5468; Prenosov: 1083
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
VRTEC DANES ZA OTROKE PRIHODNOSTI
Bernarda Radovan, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vrtcu danes za otroke prihodnosti. Za to temo smo se odločili, ker imamo v Sloveniji različne predšolske vzgojno-varstvene ustanove, na eni strani javne vrtce in na drugi strani zasebne vrtce. Vsaka izmed predšolskih vzgojno-varstvenih ustanov sledi svojemu programu dela in poskuša ponujati kakovostno vzgojno-varstveno celoto. V času svoje prakse v različnih vrtcih po Sloveniji smo opazili, da se vrtci med sabo razlikujejo, vendar kljub temu vsak na svoj način ponujajo kakovost in težijo k temu, da se razvijajo ter bogatijo svoja delovanja. Zato nas zanima, v kakšno smer se bodo razvijali današnji vrtci, kaj je tisto, kar lahko ponujajo prihodnjim generacijam. Vrtec, ki teži h kakovostni prihodnosti je zagotovo ključnega pomena za vse nadaljnje generacije, saj je ves čas otrokom potrebno omogočati ustrezno predšolsko vzgojo, varstvo, okolje, oz. kakovostno celoto, ki bo zadostila otrokovim potrebam. Vzgojitelji ter starši otrok, ki obiskujejo vrtce se zagotovo vsak dan srečujejo z vprašanji, kaj je tisto, kar želijo otrokom ponuditi, kaj želijo izboljšati, oziroma, kako želijo obogatiti vrtce v današnjem prostoru, da bi ti zadovoljili vse njihove potrebe. Vrtci v današnjem prostoru ponujajo kakovost, ki je v koraku z današnjim časom; ker pa zunanji dejavniki vsak dan znova zahtevajo spremembe, se tudi vrtci temu prilagajajo in poskušajo ponuditi vedno več. Vrtec lahko tudi danes postane prostor za prihodnje generacije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vrtec, predšolska vzgoja, kakovost, vrtec prihodnosti, otroci, vzgojitelji, starši.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2730; Prenosov: 593
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
UVAJANJE OTROK V VRTCU IVANČNA GORICA
Nadja Pintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Uvajanje otrok v vrtec je tema, s katero se srečujejo starši, ko pripeljejo svojega otroka prvič v vrtec. Novo okolje, v katerega vstopajo malčki, predstavlja za starše polno skrbi in vprašanj. V teoretičnem delu diplomske naloge sem se dotaknila družine kot vrednote, ki ima svojevrsten pomen, otroku pa predstavlja svet. Opisala sem, kakšen je proces uvajanja v vrtec in s kakšnimi težavami se starši in otroci srečujejo v uvajalnem obdobju. Dobro sodelovanje med starši in vzgojitelji je zelo pomembno za dobro počutje otroka v vrtcu, zato sem se dotaknila tudi tega področja. V empiričnem delu sem raziskovala in ugotavljala, kako so starši spremljali svoje otroke pri uvajanju v vrtec in kako je potekalo spoznavanje novega okolja. Anketni vprašalnik je bil posredovan staršem, kajti zanimalo me je, kako so v šolskem letu 2008/2009 uvajalno obdobje preživeli skupaj s svojimi otroki. Hipoteze, ki sem si jih zastavila, so bile potrjene. Rezultati ankete kažejo, da je večina staršev sodelovala pri uvajanju svojega otroka v vrtec. V odnosih z vzgojnim osebjem so dobro sodelovali, kajti imeli so možnost vzgojiteljici posredovati vse značilnosti o svojem otroku in izrazili pomembnost zaupanja vanjo, kar je razveseljivo. Ob vpisu otroka v vrtec so prejeli mnogo koristnih informacij o uvajanju, ki so jim bile v veliko pomoč. To pomeni, da vrtec dobro obvešča starše že v začetnem procesu vključevanja otroka v vzgojno-varstveno institucijo. Z obiskom ustanove in spoznavanjem vzgojnega osebja so starši izrazili zanimanje za vključevanje otroka v vrtec ter tako sodelovali pri vključevanju svojega otroka.
Ključne besede: uvajanje v vrtec, predšolski otrok, vrtec, navezanost, sodelovanje s starši
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2787; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
KAKO VZGOJITELJI V VRTCU ZAZNAVAJO VODENJE
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času večino primarne socializacije prevzamejo vrtci oz. vzgojitelji v njih. Le-ti so tako dvojno obremenjeni. Na eni strani so jim naložene dolžnosti s strani zakona, na drugi strani pa vzgojitelje v vrtcih obvezujejo pričakovanja in zahteve družbe. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kako se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev počutijo v vrtcu in kako doživljajo ravnatelja kot pedagoškega vodjo. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kaj menijo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev o pogostosti pojavljanja konfliktov v kolektivu in kakšni so vzroki za pojavljanje le-teh, kako ocenjujejo lastno obremenjenost in kakovost odnosov med sodelavci ter kako pomembno jim je strokovno znanje in kakšen odnos imajo do vseživljenjskega učenja. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik, glede na delo, ki ga oseba opravlja v vrtcu, glede na število let dela v vrtcu na delovnem mestu vzgojitelja oz. pomočnika vzgojitelja, glede na velikost kolektiva in glede na opremljenost vrtca (oz. pogoje za pripravo in evalvacijo dela). Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcu večinoma počutijo dobro oz. zelo dobro. Ravnatelja doživljajo kot strokovnjaka, ki mu zaupajo. Menijo, da svoje delo opravlja zelo dobro oz. dobro in cenijo, da se pogosto posvetuje z njimi pri uvajanju novih ukrepov. V večini vrtcev se konflikti med sodelavci pojavljajo redko, če pa se že pojavijo, so najpogostejši vzroki za njihov nastanek različno mnenje o izvajanju aktivnosti v vrtcu, slabo razpoloženje sodelavcev in preobremenjenost z nalogami v vrtcu. Skoraj polovica vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev ocenjuje, da so preobremenjeni redko in tretjina, da se nikoli ne čutijo preobremenjene. V nekaterih vrtcih so odnosi med sodelavci dobri, osebni in profesionalni, spet v drugih so formalni in profesionalni, vendar pa vseeno prevladujejo vrtci, v katerih sodelavci pogosto ali celo vedno sodelujejo med sabo. Vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev je vseživljenjsko učenje pomembno in postaja vse pomembnejše, zato pogosto posegajo po strokovni literaturi. V dodatnem izobraževanju namreč vidijo priložnost, da izboljšajo kvaliteto svojega dela in da izmenjajo izkušnje z ostalimi kolegi. Vseživljenjsko učenje je zato pomembno, saj omogoča boljše prilagajanje konkretnim situacijam in posameznik lahko okrepi šibkejša področja. To opažajo tudi ravnatelji, zato vseživljenjsko izobraževanje vzpodbujajo in celo priskrbijo sredstva za izvajanje le-tega.
Ključne besede: vzgojitelj, ravnatelj, vzgoja, vodenje, zaznavanje vodenja, sodelovanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2902; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE V VRTCU
Tamara Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen prostor v vrtcu. Predstavili smo notranji in zunanji prostor vrtca ter pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Osredotočili smo se predvsem na opremo in ureditev prostorov v vrtcu, posebej pa smo izpostavili velikost prostorov. Dotaknili smo se tudi igralnih kotičkov, ki zajemajo pomembno vlogo v igralnici in v vrtcu na splošno. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali ali prostor ustreza pravilniku in minimalnim tehničnim pogojem za prostor in opremo vrtca ter kako vzgojitelj ureja prostor in ali v urejanje prostora vključuje tudi otroke. Ugotovili smo, da so igralnice po večini premajhne. S tem se strinjajo tudi zaposleni v vrtcu. Prišli smo tudi do ugotovitve, da otroci pomagajo pri urejanju prostorov, presenetljiv pa je podatek, da nekaj zaposlenih meni, da so otroci za pomoč premajhni.
Ključne besede: kurikulum, prostor v vrtcu, igralnica, oprema, organizacija prostora, igralni kotički, igrišče
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4508; Prenosov: 1531
.pdf Celotno besedilo (824,32 KB)

10.
OTROŠKA IGRA
Anita Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Igra vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Igra ima, zlasti v predšolski dobi, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove osebnosti. Na igro vplivata dejavnika spol in vrtec. Avtorji različno klasificirajo igro, vendar so najpogostejše navedbe: funkcijska igra, v kateri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme; konstrukcijska igra, v kateri otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine igrač in s tem gradi in ustvarja konstrukcijo, za katero je značilna večja stopnja sestavljenosti kot za igralno gradivo; dojemalna igra, v kateri otrok poimenuje kar vidi, sledi navodilom, daje navodila in dojema relacije; simbolna igra, v kateri otrok reprezentira neko dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta. Pomembno je, da ima otrok dovolj didaktičnih igrač, katerih cilj je nuditi otroku možnost osvajanja določene zmožnosti. Otrok rabi za igro seveda določen prostor, to je lahko dom, vrtec ali igrišče. Odrasli ne smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok potrebuje. Igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Avtorji različno razvrščajo igrače. Bergantova (1981, str. 18) meni, da so igrače lahko: igrače za dojenčke, igrače za razgibavanje, igrače za ljubkovanje, igrače za ustvarjalne igre, igrače za graditev, raziskovanje in konstruiranje, igrače za družabne igre. Za vsako starost otroka so primerne drugačne igrače. Igrače, ki ustrezajo znaku »dobra« igrača morajo izpolnjevati psihopedagoške, tehnološke, higienske, konstrukcijske, likovne, estetske zahteve in zahtevo o pravilnem razmerju med vrednostjo igrače in njeno ceno.
Ključne besede: Otrok, igra, igrače, razvoj otroka, vrtec, odnos odraslih, dobra igrača.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 8882; Prenosov: 2428
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici