| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki Facebook-a : diplomsko delo
Ksenija Ekselenski, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: facebook, internet, avtorsko pravo, varstvo osebnih podatkov, socialno omrežje, diplomska dela
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 4099; Prenosov: 712
.pdf Celotno besedilo (363,20 KB)

2.
Oblikovanje Vlade Republike Slovenije s predlogom sprememb Ustave : diplomsko delo
Mitja Senekovič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: ustava, vlada, Slovenija, parlament, ministri, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2723; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (521,80 KB)

3.
PRAVNI VIDIKI E-MARKETINGA
Vesna Gostenčnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni nekateri pravni vidiki e-marketinga. Zanimala nas je pravna podlaga, ki se nanaša na vstop tržnika v spletno okolje, specifično v okolje z informacijsko komunikacijskimi orodji. Prvi del opredeljuje nekatere osnovne pojme, ki se dotikajo tega področja. Osrednji del naloge izhaja iz samega začetka tržnikove e-marketinške dejavnosti: iz registracije njegove dejavnosti na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) in vstopa v digitalno okolje, pri čemer mora tržnik registrirati domeno in urediti vsebino spletne strani z vidika avtorskega prava. Zadnji del naloge predstavlja ureditev tržnega raziskovanja ter pravne vidike oglaševanja tržnika, vključujoč vidike pridobivanja osebnih podatkov uporabnika interneta.
Ključne besede: e-marketing, domena, spletna stran, avtorsko pravo, oglaševanje, samoregulativa, komercialna pošta, osebni podatki
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2442; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (812,19 KB)

4.
RAZKRIVANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA JAVNIH OSEB: KOLIZIJA SVOBODE IZRAŽANJA IN PRAVICE DO ZASEBNOSTI
Mateja Tekalec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava razkrivanje zdravstvenega stanja javnih oseb, pri katerem se srečamo s kolizijo med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Vsebinsko se nanaša na vprašanje, kako razmejiti mejo med javnim in zasebnim in hkrati zadovoljiti tako interes posameznika (javne osebe) na katerega se podatki nanašajo, kot tudi interes javnosti, da izve, v kakšnem zdravstvenem stanju je javna oseba, ki jo je na neposrednih volitvah izvolilo ljudstvo in ali zdravje neposredno vpliva na uspešnost opravljanja funkcije.
Ključne besede: Ključne besede: pravica do zasebnosti, svoboda izražanja, javna oseba, občutljivi osebni podatki, kolizija, mediji.
Objavljeno: 25.01.2010; Ogledov: 2254; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (472,14 KB)

5.
POZITIVNA DISKRIMINACIJA
Tina Pišek, 2010, diplomsko delo

Opis: Pozitivna disrkiminacija poskuša odpraviti preteklo disrkiminacijo in izboljšati položaj posameznikov družbenih skupin, ki so v slabšem položaju in jim tako zagotoviti višjo raven enakopravnosti v družbenih odnosih, s tem pa učinkovitejšo udeležbo v aktivnem družbenem življenju. Diplomska naloga naloga predstavlja pojma diskriminacije in pozitivne disrkiminacije, ter vsebuje primere pozitivne diskriminacije iz ZDA, Evrpske unije in Slovenije. Na koncu diplomske je anketa, na katero so odgovarjali slovenci različnih starosti o tem, kaj si oni mislijo o pozitivni diskriminaciji.
Ključne besede: pozitivna diskriminacija, diskriminacija, neenakost
Objavljeno: 25.01.2010; Ogledov: 7451; Prenosov: 1047
.pdf Celotno besedilo (618,39 KB)

6.
PRAVNA UREDITEV USTAVNE OBTOŽBE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Miha Pozeb, 2010, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Ustave Republike Slovenije leta 1991 je bil v slovensko pravno ureditev uveden institut obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev izvršne oblasti zaradi kršitve ustave in zakonov. Institut ustavne obtožbe (impeachmenta) je predviden za predsednika Republike Slovenije, predsednika vlade in ministre ter je namenjen ugotavljanju njihove odgovornosti za določena protipravna dejanja. Predmet raziskovanja v tej diplomskem delu je pravna ureditev ustavne obtožbe predsednika republike s posebnim poudarkom na analizi ugotavljanja njegove odgovornosti ter ustreznosti ustavne ureditve odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike. Cilj raziskovanja v tej nalogi je potrditi izhodiščni tezi: • da je veljavna ustavna ureditev odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem pomanjkljiva ter • da je veljavna zakonska ureditev postopka obtožbe in ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva. Na podlagi analize ustavnih določb, ki se nanašajo na odgovornost predsednika republike in drugih zakonskih določil (predvsem Zakona o ustavnem sodišču, Zakona o parlamentarni preiskavi, Poslovnika državnega zbora, Poslovnika ustavnega sodišča, Poslovnika o parlamentarni preiskavi in drugih), ugotavljam, da je sedanja ureditev odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva, saj pušča precej odprtih vprašanj, ki bi v primeru morebitne sprožitve ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomenila veliko oviro pri izpeljavi samega postopka odgovornosti oziroma njegove ustavne obtožbe. Pomanjkljiva ustavna, zakonska (in poslovniška) ureditev bi v postopku ustavne obtožbe predsednika republike sprožila vrsto vprašanj, katerih reševanje bi bilo v času izvedbe postopka močno politično obarvano in argumenti pravne stroke, v pogojih razgretih političnih strasti, bi bili premalo upoštevani. Zato je nujno postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike urediti v času stabilnih političnih razmer in izključno z argumenti pravne stroke. V nalogi je podan predlog za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike s procesnega in materialnega vidika, ki je primerljiva z rešitvami v sodobnih demokratičnih družbah in je hkrati najprimernejša za sedanjo stopnjo razvoja demokracije v Republiki Sloveniji. V nalogi je predstavljen institut šefa države in opravljen primerjalni prikaz ureditve položaja šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev oziroma organizacij državne oblasti. Za pravilno razumevanje današnjega položaja šefa države v Republiki Sloveniji je opravljen zgodovinski pregled razvoja te funkcije od leta 1941 do sprejema Ustave Republike Slovenije leta 1991. V nadaljevanju naloge je izvršena primerjava med funkcijo, položajem in pristojnostmi šefa države v Republiki Sloveniji z ustavno primerljivimi ureditvami nekaterih drugih držav (gre za države z uvedeno parlamentarno ustavno ureditvijo). V nadaljevanju so predstavljeni in kritično presojani položaj, funkcija, pristojnosti, predstavljanje, obveščanje, nezdružljivost funkcije, razmerje do drugih državnih organov, vloga, pravice in nadomeščanje šefa države v Republiki Sloveniji. Sledijo pregled, analiza in kritična presoja odgovornosti šefa države, primerjalni prikaz ureditve odgovornosti šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev, institut sopodpisa, politične in materialne odgovornosti, institut imunitete ter institut impeachmenta. Osrednje poglavje naloge predstavlja pregled sedanje ustavne in zakonske ureditve položaja in odgovornosti predsednika republike, postopek ustavne obtožbe predsednika republike, z zelo občutljivim predhodnim delom postopka, ki ga predstavlja morebitna uvedba parlamentarne preiskave, ter predstavitev in utemeljitev ugotovljenih pomanjkljivosti in predlogov za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike ter postopek ugotavljanja njegove odgovornosti pred ustavnim sodiščem. V tem diplomskem delu sta potrjeni uvod
Ključne besede: Državni zbor, Imuniteta, Impeachment, Obtožba predsednika republike, Odgovornost, Parlamentarna preiskava, Predsednik republike Slovenije, Šef države, Ustava, Ustavna obtožba, Ustavno sodišče.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3221; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
UGOVOR VESTI ZDRAVNIKA
Nina Škrlec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s pravico do ugovora vesti, bolj natančno ugovorom vesti zdravnika. V nalogi sem predstavila zakonsko ureditev ugovora vesti zdravnika v Sloveniji, v nadaljevanju pa tudi, v kakšnih primerih je ugovor mogoče uveljavljati. Iz tuje literature je razvidno, da je po svetu ta tematika veliko obravnavana zaradi nastalih problemov v praksi. Kolikor sem lahko razbrala iz slovenskih člankov in po pogovoru s strokovnjaki, zaenkrat hujših težav še ni, a kljub temu se situacija lahko kaj hitro spremeni. Na ta problem tudi opozarjam skozi svojo nalogo. V nalogi je prikazan tudi primerjalno pravni vidik ugovora vesti. Iz te primerjave je razvidno, da veliko evropskih in tudi drugih držav priznava to pravico. Nato sem tudi s pomočjo intervjujev poskušala ugotoviti, kako poteka postopek uveljavljanja pravice do ugovora vesti v praksi in kaj menijo zdravniki in drugi strokovnjaki o zakonski ureditvi te pravice. Na koncu sem izrazila še svoje mnenje v zvezi z obravnavano temo in kje vidim pomanjkljivosti zakonske ureditve ter kaj bi se v prihodnje dalo izboljšati na tem področju.
Ključne besede: Ugovor vesti, zdravnik, vest, morala, abortus, evtanazija
Objavljeno: 15.06.2010; Ogledov: 5362; Prenosov: 981
.pdf Celotno besedilo (443,99 KB)

8.
NORMATIVNA UREDITEV ZAKONODAJNEGA POSTOPKA V SLOVENIJI
Miroslav Pretnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ureditev zakonodajnega postopka v Sloveniji, pri čemer poseben poudarek namenja razčlenitvi in uporabi določil poslovnika državnega zbora. Ker zakonodajni postopek predstavlja nekakšno stičišče politike in prava, je toliko bolj zanimiv za preučevanje in primerjavo teoretično-pravnega vidika na eni, z njegovim uporabno-praktičnim vidikom na drugi strani. Na tej podlagi avtor sprotno izpostavlja predvsem posamezne pomanjkljivosti veljavne ureditve zakonodajnega postopka ter navaja konkretne predloge izboljšav ali vsaj nakaže vsebinske usmeritve zanje, ki bi omogočali njegov učinkovitejši potek. V začetnem delu naloge so predstavljeni nosilci zakonske iniciative, ki po slovenskem ustavnem redu lahko sprožijo zakonodajni postopek, ter njihove obveznosti pri uresničevanju te pravice. Zaradi izpolnjevanja vse bolj zahtevnih vsebinskih pogojev ob pripravi in vložitvi predloga zakona v zakonodajni postopek, naloga odpira vprašanje upravičenosti tovrstnega omejevanja zakonske iniciative ter usmerja odgovornost za kvalitetno pripravljene predloge zakonov predvsem na vlado. V prikazu poteka rednega zakonodajnega postopka so sprotno izpostavljene razlike med preteklo in sedanjo poslovniško ureditvijo, ki je razumno omejila možnosti za razpravo ter na ta način pospešila postopek. V luči tovrstnega razlikovanja je veljavni poslovnik na novo opredelil vloge in odgovornost udeležencev zakonodajnega postopka, pri čemer je težišče odločanja prenesel na delovna telesa državnega zbora. Avtor pri tem opozarja na nekatere pomanjkljivosti takšne ureditve, ki v praksi omogočajo zlorabo zakonodajnega postopka, ter v izogib temu predlaga razmislek o ustreznih spremembah poslovnika. V nadaljevanju naloge so podrobneje opredeljeni posebni zakonodajni postopki, ki bi se načeloma morali uporabljati zgolj v izjemnih primerih. Statistični podatki in praktične izkušnje dokazujejo, da temu ni tako, zato je pozornost usmerjena predvsem k iskanju vzrokov za prepogosto uporabo posebnih zakonodajnih postopkov. Doslednejše spoštovanje veljavnih poslovniških določil ali zaostreni pogoji uporabe posebnih postopkov predstavljata alternativni možnosti za rešitev tega vprašanja. Odprto pa ostaja tudi vprašanje morebitnih poslovniških sprememb postopka ponovnega odločanja o zakonu ter posledično večje vloge državnega sveta v zakonodajnem postopku, čemur državni zbor doslej ni prisluhnil. Verjetno bo zato v prihodnje morala politika dokončno odgovoriti na vprašanje, ali državni svet sploh še potrebujemo oziroma kakšna naj bo njegova vloga v zakonodajnem postopku. Zadnji del naloge je pozornost namenil poslovniškima institutoma, predhodne obravnave in javne predstavitve mnenj, ki lahko prispevata koristen vsebinski doprinos k sprejemanju odločitev v zakonodajnemu postopku. Upoštevaje pretekle izkušnje, bi državni zbor moral uporabi obeh institutov nameniti več časa in pozornosti, saj je, zlasti pri pomembnejših zakonskih predlogih, smotrno preveriti stopnjo sprejemljivosti oziroma podpore posameznim rešitvam. Še tako kvalitetno pripravljeni predlogi zakonov ter optimalna poslovniška ureditev zakonodajnega postopka pa sama po sebi ne pripomoreta k njegovi večji učinkovitosti. Po avtorjevem prepričanju je za dosego tega cilja nujna tudi primerna organizacija dela v državnem zboru, zlasti pa politična volja in kultura vseh udeležencev zakonodajnega postopka.
Ključne besede: Zakonodajni postopek, poslovnik državnega zbora, predlog zakona, obravnava, amandma.
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 1457; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (481,91 KB)

9.
NADZOR PARLAMENTA NAD VLADO V PRAVU IN PRAKSI REPUBLIKE SLOVENIJE
Jasmina Muratović, 2010, diplomsko delo

Opis: Parlamentarni sistem se je izoblikoval na podlagi načela delitve oblasti. Zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti so po tem načelu ločene med seboj, vendar med njimi velja sistem zavor in ravnovesij. Organi državne oblasti se pri svojem delovanju nadzorujejo in hkrati med seboj sodelujejo, cilj tega pa je preprečevanje zlorabe oblasti. V parlamentarnem sistemu je vlada nosilec izvršilne veje oblasti. Vlada je za svoje delo odgovorna parlamentu, od parlamenta pa je odvisen tudi njen obstoj. Razmerje med parlamentom in vlado je zelo pomembno, saj lahko nesoglasja med njima privedejo do zamenjave vlade, prav tako pa tudi do razpustitve parlamenta. Parlament ima na voljo več institutov, ki zagotavljajo nadzorstvo parlamenta nad delom vlade, in sicer poslanska vprašanja, interpelacija ter glasovanje o nezaupnici. V diplomskem delu smo te instrumente vsebinsko predstavili ter prikazali uporabo le-teh v Republiki Sloveniji. Parlamentarni sistem je prisoten v večini evropskih držav, vendar pa ni enoten. Razlike se kažejo v oblikovanju, sestavi in v položaju vlade, ki ga ima do ostalih dveh vej oblasti. Diplomsko delo obravnava proces oblikovanja vlade v parlamentarnem sistemu ter v Republiki Sloveniji, pri tem pa izpostavlja odstopanja naše ureditve od klasičnega parlamentarnega sistema, predvsem glede politične odgovornosti vlade. Oblikovanje vlade v naši ustavni ureditvi v marsičem odstopa od klasičnega parlamentarnega sistema in se v veliki meri zgleduje po posebnostih nemške ureditve. V skladu z nemškim vzorom je bil v našo ureditev prevzet model konstruktivne nezaupnice, s katerim se vzpostavlja sistem, ki naj bi čim bolj okrepil stabilnost vlade. Vendar pa obstaja bistvena razlika med slovenskim in nemškim ustavnim sistemom glede oblikovanja vlade. Na personalno sestavo nemške vlade parlament nima nikakršnega formalnega vpliva, medtem ko ima na personalno sestavo slovenske vlade parlament ključni vpliv, saj le-ta imenuje in razrešuje ministre slovenske vlade. To je tudi eden od razlogov, da bi bile nujne ustavne spremembe, na kar ustavnopravna stroka že dolgo opozarja. V diplomskem delu smo tako predstavili že predlagane spremembe ustave glede oblikovanja vlade v Republiki Sloveniji ter podali svoj predlog ustavnih sprememb.
Ključne besede: ustava, vlada, delitev oblasti, parlament, državni zbor, oblikovanje vlade, poslansko vprašanje, interpelacija, nezaupnica, zaupnica, imenovanje ministrov, ustavne spremembe
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3301; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (672,45 KB)

10.
Katalog pristojnosti občin
Božo Grafenauer, Boštjan Brezovnik, Jurij Toplak, Milan Železnik, 2003, znanstvena monografija

Ključne besede: občine, lokalna samouprava, predpisi, zakoni
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1588; Prenosov: 96
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici