| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj algoritma za avtonomno vožnjo robota v ros/gazebo okolju
Gregor Popič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga povzema snovanje algoritmov za avtonomno vožnjo robota v različnih simulacijskih okoljih. Pri tem so uporabljeni različni senzorji, kot so LiDAR, IMU in inkrementalni ter absolutni dajalniki za odometrijo. Algoritem je zapisan v C++ programskem jeziku, ki je namenjen meta robotskemu operacijskemu sistemu ROS. Ob tem je uporabljeno simulacijsko okolje Gazebo, ki služi kot pripomoček, za naključno generiranje testnih okolij, ki so bila tudi del tekmovanja Field Robot Event 2021. To je sestavljeno iz več nalog, kjer prva predstavlja avtonomno vožnjo robotov po ukrivljenih vrstah, na koncu katerih je potrebno zaviti v naslednjo vrsto. Drugo nalogo pa sestavljajo ravne vrst, deloma nepopolne vrste, kjer mora robot prevoziti le določene vrste, po v naprej določenem zaporedju. Razvita algoritma sta bila testirana v simulacijskem okolju in ovrednotena v primerjavi z drugimi podobnimi rešitvami na tekmovanju poljskih robotov Field Robot Event 2021.
Ključne besede: FarmBeast, Field Robot Event, avtonomna vožnja, ROS, Gazebo
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
Selektivno zaznavanje in odstranjevanje plevela
Urban Kenda, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spoznali robota Farmbeast, različne pristope k škropljenju, osnovne principe iz področja strojnega vida in uporabo robotskega operacijskega sistema. Na podlagi novopridobljenega znanja smo ustvarili sistem, ki je s strojnim vidom sposoben ločevati plevel med ozko- in širokolistnim plevelom. Rezultat prepoznave pa predstavlja vhodni podatek za novo razvito orodje, s katerim je omogočeno škropljenje z dvema različnima fitofarmacevtskima pripravkoma, glede na vrsto plevela. Za prepoznavo sta bila razvita dva različna algoritma, ki omogočata ločevanje plevela in sta bila testirana na 30 vzorcih. Test je pokazal, da prvi način v 93,3 % uspešno loči ozkolisten plevel in je 53,3 % uspešen pri ločevanju širokolistnega plevela, drugi način pa obe vrsti plevela loči 93,3 % uspešno.
Ključne besede: plevel, škropljenje, strojni vid
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 136; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

3.
Izdelava škropilnega sistema za kmetijskega robota FarmBeast
Miha Kajbič, 2020, diplomsko delo

Opis: Razvoj škropilnih sistemov v sodobnem kmetijstvu se vse bolj usmerja v uporabo senzorskih in mehatronskih sistemov za zmanjšanje količine nanosa fito-farmacevtskih sredstev. Diplomska naloga tako prikazuje snovanje in izdelavo škropilnega sistema namenjenega namestitvi na kmetijskega robota FarmBeast. Škropilni sistem omogoča nanos kemijskih pripravkov v dveh pozicijah in prilagajanje oddaljenosti škropilnih šob od objekta škropljenja. S tem dosežemo veliko stopnjo prilagodljivosti. Vse potrebne informacije o poziciji objekta škropljenja pridobimo iz merilnih sistemov nameščenih na robotu. Robot s škropilnim sistemom komunicira preko robotskega operacijskega sistema. V diplomskem delu so predstavljeni tudi preračuni elementov, ki so potrebni za ustrezno izvedbo celotnega sistema.
Ključne besede: Škropilni sistem, robot FarmBeast, škropilne šobe, robotski operacijski sistem
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 148; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

4.
Pregled stanja in smernice razvoja preciznega kmetijstva v sloveniji
Erik Rihter, 2020, magistrsko delo

Opis: Precizno kmetijstvo (PK) z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Magistrsko delo obravnava analizo vplivnih dejavnikov in karakteristik slovenskega kmetijstva na (ne)implementacijo tehnologij preciznega kmetovanja (TPK) ter določa spremenljivke, pomembne pri določanju (ne)uveljavitev teh tehnologij. S pregledom strategij in ukrepov na ravni Evropske unije in Slovenije ter z anketno raziskavo je ocenjeno trenutno stanje PK za množičnejšo integracijo. S pomočjo strateškega orodja SWOT-analize so podane smernice za prihodnost. Rezultati ankete kažejo, da 57,5 % anketirancev še nikoli ni implementiralo TPK. Izkazalo se je, da višina stroškov začetne investicije pri anketirancih predstavlja glavni razlog in oviro pri implementiranju TPK. Večina anketirancev (80 %) meni, da bi se za množičnejšo implementacijo moralo največ spremeniti v političnih instrumentih. Za preverjanje povezanosti posameznih specifičnih značilnosti anketiranih (velikost kmetije, starost in izobrazba upraviteljev) je bil uporabljen Fisherjev natančni test neodvisnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da slednje značilnosti ne vplivajo na vpeljevanje TPK. Skupna kmetijska politika z različnimi akcijskimi načrti, resolucijami in podpornimi shemami financiranja zadnja leta aktivno spodbuja razvoj PK v EU in Sloveniji, prav tako se obetajo pozitivne smernice za prihajajoče programsko obdobje, vendar pa pomembno oviro za množičnejšo širitev PK predstavlja široka raznolikost kmetijstva. Za uspešnejšo vzpostavitev PK so pomembni inovativni pristopi, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju, krepitvi znanja in sooblikovanju rešitev v prakso.
Ključne besede: precizno kmetijstvo (PK), tehnološke inovacije, implementacija, kmetijska politika, pregled stanja
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 550; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za določanje ndvi indeksa na rastlinah oljne ogrščice
Žan Mongus, 2019, diplomsko delo

Opis: Za spremljanje stanja rastlin oljne ogrščice od setve do žetve lahko uporabljamo različne sisteme daljinskega zaznavanja. V nalogi smo preučevali možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov oz. dronov za določanje NDVI indeksa. Na poskusnem GERKu, ki smo ga med rastno sezono oljne ogrščice preleteli 3x, smo določili vrednosti NDVI indeksa in opazovali razloge za izmerjene vrednosti. Z ugotovitvami smo potrdili zaključke drugih raziskav. Vrednosti dobljene s posnetki dronov smo glede uporabnosti za morebitne naslednje ciljne ukrepe primerjali s posnetki satelita Sentinel in ugotovili, da so mnogo boljši in vsekakor bolj primerni kot vhodni podatki za pametne stroje in izvedbo ciljnih ukrepov selektivnega gnojenja in/ali nanosa zmanjšanih količin fitofarmacevtskih sredstev, kar predstavlja prihranke in hkrati določen prispevek k varovanju okolja.
Ključne besede: dron, aerofotografija, Oljna ogrščica, NDVI, daljinsko zaznavanje
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Možnost uporabe brezpilotnih letalnikov v kmetijstvu
Benjamin Založnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo priča porastu uporabe brezpilotnih letalnikov v najrazličnejše namene. Kmetijstvo ni nobena izjema. Na osnovi kart pridelkov, ki jih lahko izdelamo ob žetvi, lahko kasneje z uporabo ustrezne mehanizacije izvedemo selektivne ukrepe. Podobne digitalne karte z informacijami o stanju rastlin v fazi vegetacije lahko izdelamo z uporabo brezpilotnih letalnikov, t. i. dronov. V ta namen so bili opravljeni poskusni preleti v vzhodnem delu Slovenije v skladu z zakonodajo s področja in izdelani poskusni ortomozaik posnetki. Ugotovljeno je bilo, da je tehnologija daljinskega zaznavanja v kombinaciji z droni v kmetijstvu uporabna, saj pridobljeni posnetki prikazujejo aktualne informacije o trenutnem stanju kmetijskih površin. Kvaliteta posnetkov je odvisna od vremenskih pogojev in kvalitete uporabljene opreme.
Ključne besede: aerofotografija / brezpilotni letalniki / daljinsko zaznavanje / NDVI
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 463; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

7.
Zaznava bolezni in fizioloških motenj pšenice na podlagi sprememb vegetacijskih indeksov
Gašper Fridrih, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se uvajajo droni oz. brezpilotna letala (uav) za spremljanje razvoja rastlin. Prednosti uporabe se kažejo v preprostem načrtovanju, nemotenem delovanju in pridobivanju posnetkov iz ptičje perspektive. S prenosom sistemov multispektralnih kamer in nizko višino leta zagotavljajo visoko ločljivost rastlin. Pšenica je kultura, ki se goji v največjem obsegu površin, zato ponuja velik interes po pridobitvi prostorskih in časovnih informacijah o rastlini. V nalogi smo prikazali določevanje različnih vegetacijskih indeksov na osnovi multispektralnih posnetkov z droni. Snemanja so bila izvedena na površinah podjetja JERUZALEM SAT d.d. v različnih obdobjih rasti pšenice. Na osnovi zajetih posnetkov smo s pomočjo programske opreme Pix4Dfields generirali različne vegetacijske indekse in poiskali vzorčne povezave s stanjem na polju. Pridobljeni podatki omogočajo selektivne nanose gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter tako pripomorejo k prihrankom v proizvodnji in zmanjšanim obremenitvam okolja.
Ključne besede: dron, pšenica, multispektralna kamera, vegetacijski indeksi, daljinsko zaznavanje
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 615; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Estimating the size of plants by using two parallel views
Barbara Videc, Jurij Rakun, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper presents a method of estimating the size of plants by using two parallel views of the scene, taken by a common digital camera. The approach relays on the principle of similar triangles with the following constraints: the resolution of the camera is known; the object is always in parallel to the camera sensor and the intermediate distance between the two concessive images is available. The approach was first calibrated and tested using one artificial object in a controlled environment. After that real examples were taken from agriculture, where we measured the distance and the size of a vine plant, apple and pear tree. By comparing the calculated values to measured values, we concluded that the average absolute error in distance was 0.11 m or around 3.7 %, and the absolute error in high was 0.09 m or 4.6 %.
Ključne besede: digital image processing, size, digital camera, pixels, similar triangles
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 563; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (727,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vzdrževanje optimalnih temperaturnih pogojev med fermentacijo pivine s pomočjo varilne komore
Christian Fišer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: To, da je pivo kvalitetno, dosežemo s pravilno pripravo in ob določenih pogojih. Ustrezna temperatura je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri pripravi piva, saj kvasovke, ki so ključne pri pridobivanju alkohola, med fermentacijo pivine, potrebujejo določene temperaturne pogoje za pravilno delovanje. V diplomski nalogi smo predstavili varilno komoro, s katero je omogočena avtonomna regulacija temperaturnih pogojev. Naš cilj je bil zgraditi zračno zaprto komoro skupaj z elektronskim sistemom za nadzor in regulacijo ter ugotoviti, ali je možno aktivno ohranjati optimalne temperaturne pogoje s pomočjo Peltierjevega termičnega elementa. Ugotovilo se je, da je sistem v celoti sposoben uravnavati temperaturne pogoje med fermentacijo pivine ob normalnih zunanjih pogojih, kjer je razvit sistem 48 % celotnega časa poskusa pivino ohlajal, 52 % časa pa vzdrževal temperaturni optimum.
Ključne besede: fermentacija pivine, varilna komora, avtonomna regulacija temperaturnih pogojev, Peltierov element, mikrokrmilnik.
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 459; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

10.
Pametni namakalni sistem
Tilen Gorečan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil sestaviti in nastaviti pametni namakalni sistem, ki bi sam prožil začetek namakanja v primeru primanjkljaja vlage v tleh ali v primeru previsoke temperature omogočil hlajenje. Sistem je bil sprogramiran za dve poljščini, koruzo in krompir, ob uporabi dveh različnih tipal, vlage in temperature, ter nastavljen za lahka in srednje težka tla. Glavna enota pametnega namakalnega sistema je bila platforma Waspmote, ki je krmilila elektromagnetni ventil in nadzirala meritve senzorjev vlažnosti tal in temperature. Vse to je bilo doseženo s pomočjo dodatnih elektronskimi komponentami kot so aktivni USB razdelilnik, rele, DC – DC pretvornik in 12 V usmernik. Prišli smo do zaključka, da sistem pri nastavljenih parametrih vlage in temperature deluje avtonomno in primerno odreagira na izmerjene vhodne parametre.
Ključne besede: Namakanje, pametni namakalni sistem, vlaga v tleh, odločitveno drevo.
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 757; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici