1. University students' lifestyle in the context of physical activity, sedentary habits, and academic achievementsIvan Prskalo, Jurij Planinšec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This study aims to explore the relationship between physical activity, sedentary behaviour, and academic achievement among university students. A total of 243 students aged 18 to 24 years participated. Physical activity was assessed using the International Physical Activity Questionnaire – Short Form, while sedentary behaviour was measured with the SIT-Q-7d. Academic achievement was based on self-reported average grades and compared across physical activity levels using one-way ANOVA. Results indicate that higher physical activity is not necessarily linked to better academic performance. Excessive involvement in physical activity may reduce study time, potentially leading to lower academic outcomes. Ključne besede: physical activity, sedentary behaviour, academic achievement, university students, cognitive performance Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (402,45 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pouk športa na daljavo za mlajše učence in učenke med epidemijo Covid-19 v SlovenijiStojan Puhalj, Boštjan Šimunič, Saša Pišot, Jurij Planinšec, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Cilj raziskave je bil preučiti, kako je potekala izvedba ure športa med šolanjem na daljavo v Sloveniji. Rezultati potrjujejo slabšo kakovost in krajše izvedbe ure športa med šolanjem na daljavo. Z našimi ugotovitvami sovpadajo tudi ugotovitve drugih, da so se med pandemijo COVID-19 drastično zmanjšale gibalna/športna aktivnost (G/ŠA) otrok in njihove gibalne sposobnosti. Ta študija podaja jasne odgovore vsem odgovornim déležnikom, da šolanje na daljavo ni primeren ukrep s stališča zagotavljanja pogojev zdravega razvoja otrok. Ključne besede: COVID-19, otroci, izolacija, gibalna aktivnost, telesna aktivnost, pouk športa Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (505,48 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Gibalne aktivnosti kot sredstvo usvajanja in utrjevanja naravoslovnih vsebin znotraj tematskega sklopa Živa bitja pri predmetu naravoslovje in tehnika v petem razredu osnovne šole : magistrsko deloAnja Stopar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv vključevanja gibalnih aktivnosti v pouk naravoslovja in tehnike v 5. razredu osnovne šole znotraj tematskega sklopa Živa bitja. Teoretični del izpostavlja pomen gibanja za otrokov telesni in kognitivni razvoj ter prikazuje možnosti za medpredmetno povezovanje naravoslovja in tehnike ter športne vzgoje. Podrobneje so predstavljeni tudi naravoslovni pojmi, ki sodijo v sklop Živa bitja. V empiričnem delu so bile analizirane gibalne aktivnosti, ki so jih študenti izvedli z učenci v šolskem okolju. Podatki, zbrani z opazovalnimi listi, so pokazali, da gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo na učenčevo razumevanje vsebine, motivacijo in aktivno sodelovanje. Ugotovljene so bile tudi možnosti za izboljšave, predvsem glede časovne in prostorske organizacije. Raziskava potrjuje, da je vključevanje gibanja v pouk naravoslovja in tehnike učinkovit, sodoben in celosten didaktični pristop. Ključne besede: gibalne aktivnosti, naravoslovje in tehnika, razumevanje, motivacija, priročnik Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (897,90 KB) |
4. Poučevanje predmeta šport z vidika kompetenc razrednih učiteljevJurij Planinšec, Črtomir Matejek, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se učitelji razrednega pouka čutijo dovolj kompetentne za izvajanje predmeta šport ter kako je kompetentnost povezana z delovno dobo in športno dejavnostjo učiteljev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu 220 učiteljev razrednega pouka. Rezultati kažejo, da učitelji razrednega pouka najvišje vrednotijo kompetence, ki se nanašajo na načrtovanje, organizacijo, izvedbo in evalvacijo pouka športa. Manj kompetentne se čutijo predvsem, ko gre za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v športno vadbo. Športno najbolj dejavni učitelji in tisti z najdaljšo delovno dobo kompetence ocenjujejo višje kot manj športno dejavni učitelji in tisti z manj delovne dobe. Ključne besede: športna vzgoja, učitelji, strokovno usposabljanje, profesionalni razvoj, razredni pouk, razredni učitelji, predmetno specifične kompetence Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (254,19 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerjava športnih dejavnosti učencev iz Maribora in Novega SadaJasmina Jančič, Jurij Planinšec, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko in na kakšen način so športno dejavni učenci iz Maribora in Novega Sada ter ali obstaja razlika v športni dejavnosti učencev iz omenjenih mest. V raziskavo sta bila vključena 202 učenca 4., 5., 6. in 7. razredov osnovnih šol, in sicer 100 učencev iz Novega Sada ter 102 učenca iz Maribora; od tega je bilo 96 deklet in 106 fantov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga učenci izpolnjevali v maternem jeziku. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS 21, pri tem smo uporabili χ²-preizkus in t-preizkus. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci iz Maribora in učenci iz Novega Sada pri obiskovanju športnih interesnih dejavnosti v šoli, pri športnem udejstvovanju z družinskimi člani ter v neorganiziranih športnih dejavnostih. Pri obiskovanju organiziranih izvenšolskih športnih dejavnosti pa ni bilo statistično pomembne razlike. Sklenemo lahko, da so učenci iz Maribora v povprečju športno dejavnejši kot učenci iz Novega Sada. Ključne besede: športna vzgoja, šolski šport, gibalna aktivnost, gibalna dejavnost, Slovenija, Srbija, učenci, osnovne šole Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (231,37 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Učni načrtMarjeta Kovač, Nives Markun Puhan, Breda Lorenci, Leonida Novak, Jurij Planinšec, Iztok Hrastar, Karmen Pleteršek, Vesna Muha, 2011, strokovna monografija Opis: Učni načrt Ključne besede: športna vzgoja, osnovna šola, učni načrt Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 9
Povezava na celotno besedilo |
7. Pomen kegljanja za razvoj gibalnih sposobnosti otrok v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloTimi Jurančič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je kegljanje povezano z razvojem gibalnih sposobnosti otrok. V raziskavi so sodelovali učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja različnih osnovnih šol ter kegljaških klubov po celotni Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih 100 otrok starih od 9 -12 let od tega 48 kegljačev (25 fantov, 23 deklet) in 52 nekegljačev (29 fantov, 23 deklet). Merili smo naslednje gibalne sposobnosti: moč, koordinacija, ravnotežje, gibljivost, hitrost in vzdržljivost. Vse gibalne sposobnosti smo merili v okviru športno vzgojnega kartona. Podatke smo obdelali v programu SPSS in s pomočjo t-preizkusa ugotavljali, ali obstajajo statistično pomembne razlike. Primerjava med skupinama kegljačev in nekegljačev je pokazala, da so kegljači boljše in statistično pomembnejše rezultate dosegali pri testih predklona, stanja na T-klopci, dvigovanju trupa, teka na 600 m in vese v zgibi. Med skupinama kegljačic in ne kegljačic so rezultati pokazali, da so kegljačice boljše in statistično pomembne rezultate dosegajo pri testih dotikanja plošče z roko, skoku v daljino, premagovanju ovir nazaj, dvigovanju trupa, vese v zgibi in stanju na T-klopci. Pri testih hitrosti (T60) med skupinama tako fantov kot deklet ni statistično pomembnih razlik. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je kegljanje povezano z razvojem gibalnih sposobnosti. Ključne besede: gibalne sposobnosti, kegljanje, otroci Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,84 MB) |
8. Komparativna analiza telesnih značilnosti učencev z mestnih in podeželskih šol : magistrsko deloMia Kopold Metličar, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti razlike v telesnih značilnostih učencev, starih med 6 in 11 let, ki obiskujejo mestne in podeželske šole v Podravski regiji. Vzorec je zajemal 1755 otrok, od tega 690 iz podeželskih območij in 1065 iz mestnih središč. Raziskava je vključevala spremenljivke telesna masa (TM), telesna višina (TV), kožna guba nadlahti (KG), indeks telesne mase (ITM), spol, starost in bivalno okolje otrok. Izračunani so bili osnovni statistični pokazatelji, za ugotavljanje razlik med mestnimi in podeželskimi otroki je bil uporabljen t-preizkus.
Rezultati analize so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik v telesnih merah med mestnimi in podeželskimi otroki, razen pri nekaterih izjemah. Pri fantih 2. razreda je bila razlika v debelini kožne gube nadlahti statistično značilna (p = 0,004), kar pomeni, da imajo mestni fantje debelejše kožne gube kot podeželski. Pri dekletih 2. razreda je prav tako bila statistično pomembna razlika (p = 0,05), pri čemer imajo mestna dekleta debelejše kožne gube kot podeželska. Ostale telesne mere, kot so telesna višina, telesna masa in indeks telesne mase, ne kažejo statistično značilnih razlik. Rezultati kažejo, da je bivalno okolje povezano z debelino kožne gube nadlahti pri nekaterih starostnih skupinah, vendar pa bivalno okolje ne vpliva bistveno na druge telesne mere. Ključne besede: telesne značilnosti, učenci, mestne šole, podeželske šole, bivalno okolje Objavljeno v DKUM: 02.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,20 MB) |
9. Primerjava gibalnih sposobnosti otrok mestnih in podeželskih območij Spodnjega Podravja : magistrsko deloVita Toličič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med gibalnimi sposobnostmi otrok mestnih in podeželskih šol. V raziskavo je bilo vključenih 1.718 učencev, od tega 621 iz mestnih in 1.097 iz podeželskih šol Spodnjega Podravja. Gibalne sposobnosti otrok smo primerjali na temelju rezultatov meritev za športnovzgojni karton, ki smo jih obdelali s statistično analitičnim orodjem SPSS. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato pa na osnovi rezultatov t-preizkusa ugotavljali prisotnost statistično pomembnih razlik na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med gibalnimi sposobnostmi učencev mestnih in podeželskih šol obstajajo določene razlike, vendar vse niso statistično značilne. Rezultati merskih nalog vzdržljivosti v moči kažejo, da se statistično pomembne razlike pojavljajo le v merski nalogi vesa v zgibi, kjer so bile uspešnejše prvošolke podeželskih šol. Na testih hitrosti so prvo- (T60) in drugošolke (DPR) podeželskih šol dosegle signifikantno boljše rezultate od njihovih vrstnic iz mesta. V merski nalogi gibljivosti (PRE) so prvošolci iz mestnih šol dosegli statistično pomembno boljše rezultate, medtem ko pri ostalih merskih nalogah med učenci ni bilo opaznih razlik. Ugotovljeno je bilo prav tako, da obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih glede na spol, vendar te razlike niso enotne za vse gibalne sposobnosti, in da se razlike s starostjo ne povečujejo dosledno. Ključne besede: otrok, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, mesto, podeželje Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 95
Celotno besedilo (715,73 KB) |
10. Associations between physical activity and academic competence : a cross-sectional study among Slovenian primary school studentsJoca Zurc, Jurij Planinšec, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Physical activity has beneficial effects on overall academic performance in children. However, there is a lack of evidence regarding how the individual characteristics of physical activity interact with other confounding variables of academic competence. Leisure-time physical activity with potential confounders—such as developmental, behavioral, family, and school factors, predicting overall, mathematical, and reading academic competence—was studied in a random sample of 1520 Slovenian primary school students in grades 4–6 (51.9% female; mean age = 10.4 years; SD = 0.93). A structured self-reported questionnaire was used to gather data on the children’s leisuretime physical activity and social-demographic variables, while academic competence was measured by teachers using the SSRS Academic Competence Evaluation Scale. The findings showed that children engage in physical activity most days a week, with moderate-intensity and unorganized activities. It was predicted that engaging in physical activity would lead to an increase in academic performance by 4.2% in males (p = 0.002) and 3.2% in females (p = 0.024), but after fully adjusting the model for controlling confounding variables, the prediction increased to 81.1% in females and 84.1% in males (p < 0.001). The frequency and intensity of physical activity, the absence of digital games, and attending sports clubs seem to have the most beneficial effects in terms of academic competence in school children, among other relevant confounders mediating in this complex relationship. Ključne besede: physical activity, leisure time, sports, academic competences, late childhood, multiple regression analyses Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 18
Celotno besedilo (394,49 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |