Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V okviru diplomskega dela je opisana časovno neodvisna numerična simulacija aerodinamike dirkalnika dna Lotus 78. Na začetku diplomskega dela je opisano, zakaj je aerodinamika tako pomembna v motošportu in kateri so osnovni fizikalni zakoni, ki nam pomagajo bolje razumeti aerodinamiko. Prav tako je opisan postopek izvedbe numerične simulacije tekočin, ki vključuje ustvarjanje in uvoz geometrije, določanje robnih pogojev, izdelavo računske mreže in nastavitev simulacije. Izvedeni sta bili dve simulaciji, pri katerih je bila edina razlika v geometriji dirkalnika, tančneje v tako imenovanih zavesah na robu dna dirkalnika. Ugotovljeno je, da ti elementi igrajo pomembno vlogo pri aerodinamičnih silah in da lahko z učinkovito uporabo pozitivno prispevajo k zmogljivostim dirkalnika.
Ključne besede: numerična simulacija, RDT, aerodinamika, Lotus 78, talni efekt
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,46 MB)

Opis: V okviru diplomskega dela je opisana eksperimentalna meritev učinkovitosti aerodinamičnega paketa s testiranjem na progi in sicer z merilnimi napravami za merjenje dinamičnih ter statičnih sil na podvozju, prav tako pa je narejena tudi primerjava eksperimentalnih rezultatov z rezultati RDT numeričnih simulacij. Glavni cilj diplomskega dela, ter izvajanja meritev na dirkalniku, je ugotoviti v kolikšni meri lahko zaupamo rezultatom RDT simulacij, ter, da bomo lahko na podlagi rezultatov čim bolje nastavili naš dirkalnik za posamezne discipline na tekmovanju. Opisani so načini izvajanja meritve: eksperimentalna nastavitev, nastavitev dirkalnika in sama primerjava rezultatov meritev pri različnih pogojih. Spreminjali smo konstantne hitrosti, ter naredili meritev med pospeševanjem. Sile smo merili pri različnih konstantnih hitrostih in sicer pri hitrosti 50, 60 in 80 km/h. Izvedli smo tudi meritev separacij z volnenimi trakci in sicer z namenom, v kolikšni obliki se lahko na rezultate RDT simulacij zanesemo. Ugotovljeno je, da se na rezultate simulacije RDT lahko zanesemo, ko le-te predvidijo separacijo zraka na krilcih. Sam DRS sistem nam je zmanjšal potisno silo v realnosti zgolj za 6,5 % pri hitrosti 50 km/h. Medtem, ko je simulacija predvidela, da jo pri enaki hitrosti zmanjša za 41 %. V realnosti prav tako dosežemo manjšo potisno silo, kot jo je predvidela simulacija. Z izvajanjem meritev smo izmerili skupno povprečno potisno silo 352,6 N pri hitrosti 50 km/h. Rezultati dobljeni iz simulacije pa so le to predvideli, da bo znašala 450 N. Pri sami analizi rezultatov meritev smo prav tako prišli do sklepa, da še je ogromno prostora za boljšo izvedbo meritve, saj smo ugotovili, da nekaterih pomembnih faktorjev nismo upoštevali.
Ključne besede: Formula S, aerodinamika, eksperiment, DRS, pospeševanje, konstantna hitrost, separacije
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vijačni kompresor v kompresorski postaji Premogovnika Velenje d. o. o. Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, če je mogoče toplotno energijo, ki se generira pri delovanju vijačnega kompresorja, uporabiti za segrevanje sanitarne vode do vsaj 65 °C. Večji del odpadne toplote se pri delovanju vijačnega kompresorja prenese na hladilno olje, preko katerega lahko v ploščnem toplotnem prenosniku to energijo uporabimo za segrevanje sanitarne vode. Z izvedbo eksperimentalnih meritev na samemu vijačnemu kompresorju smo dobili realni vpogled, da lahko segrejemo vodo nad 65 °C in dosežemo maksimalno toplotno moč 94 kW in tako potrdimo postavljene hipoteze. Po opravljenih eksperimentalnih meritvah smo le te podkrepili s teoretičnim inženirskim izračunom ploščnega prenosnika toplote. Ugotovili smo, da je ujemanje zadovoljivo, kar potrjuje, da teoretični izračun sledi eksperimentalnim meritvam in lahko služi kot model za napovedovanje izkoriščanja toplotne energije pri različnih pogojih obratovanja.
Ključne besede: vijačni kompresor, ploščni toplotni prenosnik, odpadna toplota, sanitarna voda, eksperimentalne meritve, toplotna moč, teoretični izračun, računski model
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Pri praktičnem delu s toplotnimi črpalkami in klimatskimi napravami se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri ima količina plina vpliv na delovanje in karakteristike toplotne črpalke. V delu je najprej predstavljen teoretični del toplotnih črpalk, njeno delovanje in uporaba. V eksperimentalnem delu smo pripravili toplotno črpalko in jo hidravlično ter elektronsko povezali z zalogovnikom. Tako smo naredili eksperimentalno analizo, pri kateri smo s toplotno črpalko greli sanitarno vodo v zalogovniku z volumnom 100 L. Pri tem smo spremljali različne parametre s temperaturnimi in tlačnimi senzorji. Z analizo podatkov smo razbrali, da ima toplotna črpalka pri manjši polnitvi: nižje grelno število, nižje tlake in temperature uparjanja. Prav tako pa se zaradi daljšega gretja sanitarne vode dvigne tudi poraba električne energije. S temi rezultati smo ugotovili, da manjša polnitev količine plina poslabša vse zgoraj naštete karakteristike.
Ključne besede: toplotna črpalka, hladilni plin, karakteristike delovanja toplotne črpalke, grelno število, eksperiment
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,98 MB)

Opis: Določitev tlačnega padca v cevovodu je problematika, pri kateri lahko izberemo več različnih načinov, da pridemo do rezultata. Način, ki ga izberemo lahko vpliva na natančnost rezultata in je zaradi tega pomembno, da poznamo prednosti in slabosti načinov, ki so nam na voljo. Cilj naloge je bil predstaviti tematiko določevanja tlačnega padca, predstaviti nekaj teoretičnih modelov, ki se pri tem uporabljajo, prikazati, kako se lotimo reševanja problematike in ovrednotiti rezultate, ki jih dobimo pri različnih načinih določevanja tlačnega padca. Za obravnavo tematike smo uporabili literaturo, raziskovalne članke in druge vire, ki so nam bili na voljo. Za podrobno razumevanje tematike, smo izdelali računalniško orodje, ki je zmožno natančne določitve koeficienta trenja, ter posledično tlačnega padca. Za primerjavo rezultatov, pa smo izdelali meritve na realnem primeru in smo tako lahko ovrednotili rezultate, ki smo jih pridobili z uporabo različnih načinov določevanja tlačnega padca. Skozi nalogo ugotovimo, da je natančna določitev koeficienta trenja zamuden postopek, ki ne upraviči natančnosti določitve tlačnega padca, v primerjavi z določitvijo koeficienta trenja po enostavnejših metodah, kot sta recimo določitev z uporabo Moody-jevega diagrama ali aproksimativnimi enačbami.
Ključne besede: tlačni padec, cevovod, koeficient trenja, hrapavost, linijske izgube, lokalne izgube, Darcy-Weisbach enačba
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,01 MB)