Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The European Union has recognised the problem of sustainable development and the need for decarbonisation in order to achieve sustainability. Therefore, the EU Green Deal was adopted, whose main objective is to achieve climate neutrality, create a competitive economy and strengthen energy stability. The EU Green Deal is complex and encompasses all the economies of the European Union, which differ according to their level of economic development, their institutional development, but also the mentality of the population. Nevertheless, all member states fully support this plan and integrate it into their national strategies. The transition to a low-carbon economy is an opportunity for economic growth, market development and the development of new business opportunities, as well as an opportunity for technological progress. The development of green practises, decarbonisation and sustainable development must go hand in hand with the continuous development of innovation, as they are the basis for long-term economic growth, as Romer emphasised in his endogenous growth theory. Knowledge and innovation make a crucial contribution to overall production as they enable the development of new ideas that can significantly improve existing production - either by improving existing systems or by developing completely new systems. The motivation for this study stems from the development of Romer and Nordhaus' model, which is based on the observation of positive externalities from technological development and the diffusion of ideas, and the diffusion of negative externalities from greenhouse gas emissions. The European Union is in a low-carbon transition process and accordingly major structural changes are taking place, especially in the energy, agriculture and manufacturing sectors. The dissertation has two main objectives - the first part of the empirical analysis deals with the ecological footprint of the European Union, while the other part refers to the economic footprint of the European Union. The panel data analysis confirmed the two research hypotheses that the transition to a low-carbon economy has a significant impact on greenhouse gas emissions and causes structural changes that affect economic activity. It can be concluded that this study not only contributes from a theoretical perspective, but also provides new insights for the practical application of low-carbon and sustainable practises and standards. Theoretical contributions are seen within the framework of the theory of environmental economics and the theory of sustainable development. The findings confirm the importance of environmental protection laws in reducing greenhouse gas emissions. Furthermore, research has emphasised the importance of the balance between environmental and economic aspects of sustainability. On the other hand, the practical implications of policy makers' decisions become clear. Firstly, research has confirmed the effectiveness of general environmental taxes in the EU, which are an effective tool for reducing greenhouse gas emissions. Secondly, the use of renewable energy contributes to the low-carbon transition, but its impact on economic growth remains detrimental.
Ključne besede: decarbonisation, sustainability, renewable energy, GHG emissions, economic growth
Objavljeno v DKUM: 25.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (6,56 MB)

Ključne besede: medsektorska integracija, prometni sektor
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (12,85 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati primer ogrevanja rastlinjaka s pomočjo visokotemperaturne toplotne črpalke, ki je zasnovana za zagotavljanje optimalne energetske učinkovitosti in zmanjšanje vpliva na okolje. V prvem koraku je izračunana projektna toplotna moč za rastlinjak, kar vključuje analizo potreb po ogrevanju in izračun toplotnih izgub. Na podlagi teh izračunov je nato dimenzioniran sistem ogrevanja, ki vključuje izbiro ustrezne toplotne črpalke. Ta mora biti dovolj zmogljiva, da zagotovi stabilno in učinkovito ogrevanje rastlinjaka skozi vse leto, tudi v najbolj zahtevnih pogojih. V zadnjem delu naloge so določeni investicijski stroški celotnega projekta, ki vključujejo stroške nakupa, namestitve in vzdrževanja sistema ogrevanja, s ciljem oceniti ekonomsko vzdržnost in dolgoročno koristnost takšnega sistema.
Ključne besede: visokotemperaturna toplotna črpalka, ogrevanje rastlinjakov, rastlinjak, toplotne izgube, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev daljinskega sistema za hlajenje stanovanjskih objektov, ki deluje s pomočjo visokotemperaturne toplotne črpalke. Diplomsko delo vsebuje tudi energetski izračun hladilne in toplotne obremenitve objektov, saj se lahko poleg hlajenja poleti uporablja tudi za ogrevanje pozimi. Informativna hladilna in toplotna moč sta prikazani tudi s pomočjo programa »Knauf Insulation Energija 2017«. Na podlagi rezultatov smo dimenzionirali visokotemperaturno toplotno črpalko voda/voda. Ena izmed prednosti tega hladilnega sistema v primerjavi s klimatskimi napravami je enakomernost temperature celotnega hlajenega prostora. Glede na to, da moramo prenehati z izkoriščanjem uporabe premoga tudi za ogrevalne sisteme, bi bil naš sistem s toplotno črpalko ena izmed boljših rešitev za naselja, ki uporabljajo ta energent. Na koncu dela smo predstavili analizo stroškovne učinkovitosti.
Ključne besede: toplotna črpalka, hladilni sistemi, daljinsko hlajenje, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,93 MB)

Opis: Cene energentov po svetu strmo rastejo. Tudi v Šaleški dolini in v Komunalnem podjetju Velenje smo se začeli soočati z težavo višanja cen energije. Prav tako so okoljevarstvene zahteve vedno višje. Aktualna problematika v Šaleški dolini je zaprtje Premogovnika Velenje. S tem so se odprla vprašanja glede zagotavljanja količine potrebne toplotne energije in redne dobave le-te. Prav tako je neznanka cena toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj. Naslednja zahteva je nov zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) za učinkovito daljinsko ogrevanje. V tem zaključnem delu smo predstavili trenutno stanje daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Nadaljevali smo z predstavitvijo razpoložljivih energetskih virov v Šaleški dolini. Sem spadajo OVE s kotlovnico na lesno biomaso in SPTE na lesno biomaso, OVE sončne energije, termična obdelava komunalnih odpadkov, odpadna toplota iz industrijskih in komunalnih sistemov, geotermalna energija in energija jezer v Šaleški dolini. Prav tako smo določili možne mikro lokacije za postavitev teh obnovljivih proizvodnih virov toplote. Potem smo pogledali možnost vgradnje hranilnikov toplotne energije v sistem daljinskega ogrevanja. Pojavljajo se potrebe po hitri regulaciji elektroenergetskih omrežij, ki jih ustvarja povečana proizvodnja električne energije iz OVE. Podrobno smo si ogledali možnost koriščenja nizkocenovne električne energije s hitro odzivnimi in visoko napetostnimi elektrodnimi kotli. Preračunali smo potrebne moči in jih integrirali v sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracija, biomasa, visoko napetostni katodni kotli, toplotna energija
Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,85 MB)