| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
KLASIČEN COUETTOV TOK Z VISKOZNO DISIPACIJO IN SPREMENLJIVIMI LASTNOSTMI TEKOČINE
Primož Kocutar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se posvečamo vplivu spremenjivih snovnih lastnosti tekočine na klasičen dvo-dimenzionalen Couettov tok z viskozno disipacijo. Uporabljena je bila numerična shema, ki deluje na podlagi metode robnih elementov. Profila temperaturnega in hitrostnega polja sta predstavljena za tok tekočine, pri katerem imata zgornja in spodnja plošča temperaturo 273K v primerjavi z analitično rešitvijo, katera je obravnavana s konstantnimi snovnimi lastnostmi, ter z rezultati drugih avtorjev za tok tekočine s spremenljivimi lastnostmi. Ugotovili smo da ima nekonstantnost snovnih lastnosti znaten vpliv na rezultate temperaturnega in hitrostnega profila. Hitrostni profil namesto premice, ki nastopi pri simulaciji z konstantnimi snovnimi lastnostmi zavzame obliko S. Iz temperaturnega profila je razvidno, da se tekočina segreje na znatno nižjo temperaturo, kot pri preračunu s konstantnimi lastnostmi tekočine.
Ključne besede: Couettov tok, spremenljive lastnosti tekočine, viskozna disipacija, disipacija toplote, metoda robnih elementov, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 1975; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (594,71 KB)

2.
Numerična analiza toka tekočine v vtočnem bazenu vertikalnih črpalk
Aljaž Škerlavaj, 2011, doktorska disertacija

Opis: Napovedovanje lokacije in intenzitete podvodnih in površinskih vrtincev je zelo pomembno v postopku načrtovanja vtočnih bazenov vertikalnih črpalk, kot na primer v nekaterih sistemih jedrskih elektrarn (v obratovalnih ali nezgodnih stanjih) ali v namakalnih sistemih. Močni podvodni ali površinski vrtinci so nezaželeni zaradi morebitne kavitacije, neenakomernega natoka vode na rotor in sesanja plavin ali zraka z vodne gladine, kar lahko poslabša delovanje črpalke ali celo povzroči njeno odpoved. Lokacijo in intenziteto vrtincev v črpalnih bazenih se navadno ugotavlja eksperimentalno na pomanjšanih modelih vtočnih bazenov. Ker je izdelava modelov in eksperimentalno testiranje drago, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti numerični izračuni pomagali pri izvedbi eksperimentalnih testov ali pa jih celo nadomestili. V doktorski disertaciji smo testirali možnost napovedovanja toka tekočine v vtočnih bazenih z numeričnim izračunom. Na podlagi primerjave enofaznih numeričnih izračunov in eksperimentalnih podatkov smo iskali primeren turbulentni model za takšen tok tekočine. Primerjava je bila izvedena v treh korakih. V prvem delu doktorske disertacije smo obravnavali numerični izračun talnega vrtinca v vtočnem bazenu. V drugem delu disertacije smo izvedli numerični izračun površinskega vrtinca. Odkrili smo, da je najprimernejši turbulentni model za simulacijo talnega in tudi površinskega vrtinca model prilagodljivih skal velikosti (SAS) s korekcijo ukrivljenosti (CC). V drugem delu disertacije smo določali dolžino zračnega jedra površinskih vrtincev na osnovi predpostavke o Burgersovem tipu vrtinca. V tretjem delu disertacije smo uporabili model SAS-CC za numerični izračun laboratorijskega modela vtočnega bazena. Na podlagi primerjave z eksperimentalnimi rezultati glede oblike površinskih vrtincev in napovedanega sesanja zraka z vodne gladine smo potrdili, da je model SAS-CC primerna izbira za numerične izračune vtočnih bazenov.
Ključne besede: turbulentni model, simulacija, numerični izračun, talni vrtinec, površinski vrtinec, črpalni bazen, SAS, LES, SST, korekcija ukrivljenosti, sesanje zraka
Objavljeno: 23.12.2011; Ogledov: 1935; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (15,75 MB)

3.
VPLIV GEOMETRIJE KANALOV NA IZBOLJŠANJE PRENOSA TOPLOTE
Dejan Ploj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan laminarni tok hladilne tekočine skozi kanale toplotnega prenosnika. S pomočjo računalniške dinamike tekočin sta izvedeni analiza in medsebojna primerjava tokovnih in toplotnih razmer različnih geometrij kanalov. Izvedena je tudi optimizacija, tako da je z obliko doseženo mešanje tekočine oziroma tanjšanje mejne plasti in s tem izboljšanje prenosa toplote. Problem je najprej obravnavan časovno neodvisno v dveh dimenzijah, nato časovno odvisno in na koncu še prostorsko. Na podlagi rezultatov numeričnih simulacij je bilo podanih nekaj predlogov za izdelavo in laboratorijsko preskušanje določenih izvedb toplotnih prenosnikov. Podane so tudi smernice za nadaljnje numerične analize.
Ključne besede: laminarni notranji tok, mejna plast, toplotni prenosnik, računalniška dinamika tekočin, Ansys
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1860; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Parametrična analiza sevanja v avtomobilski meglenki z uporabo numeričnih simulacij
Špela Brglez, 2012, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je numerična simulacija sevanja. Simulirano je sevanje nitke, obdane s parabolo, na lečo in ekran. Parametrična analiza je pokazala, kako določeni parametri (računska mreža modela, emisivnost reflektorja na paraboli, faktor difuznega odboja reflektorja na paraboli, število spektralnih pasov in nastavitev absorptivnosti leče ) vplivajo na končni rezultat. Izkazalo se je, da z zgoščanjem računske mreže temperatura na leči in ekranu raste, z zviševanjem emisivnosti pa pada. Z večanjem faktorja difuznega odboja, se je temperatura v leči in ekranu zmanjšala, v reflektorju pa povišala. Rezultati za različno število spektralnih pasov so se dobro ujemali. Pri povečevanju maksimalne absorptivnosti leče je temperatura leče naraščala, temperatura ekrana je padla, temperature reflektorja in nitke pa so se skoraj povsem ujemale.
Ključne besede: prenos toplote, sevanje, numerična simulacija, računalniška dinamika tekočin, meglenka
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2453; Prenosov: 716
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

5.
Vpliv postopkov odstranjevanja hlapljivih organskih snovi na emisije pri proizvodnji izolacij
Katja Kompolšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Namen raziskave je bil najti najprimernejših postopek čiščenja hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij. Kvantitativno analizirati učinkovitost odstranjevanja hlapnih organskih spojin ter na osnovi inženirskih preračunov učinkovitosti čistilnih postopkov dobiti vhodne podatke. Le-te uporabiti kot podatek emisij v modelih razširjenja onesnaževal v ozračju ter raziskati vpliv proizvodnje na okolje in napovedati koncentracije hlapnih organskih spojin v okolici tovarne. Metoda dela: Za čiščenje hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij se je izkazala kot najprimernejša rešitev regenerativno termična oksidacija. Na podlagi izkustvenih podatkov iz člankov, pridobljenih z meritvami na realnih napravah, smo naredili izračune. Podano imamo izmerjeno koncentracijo celokupnega organskega ogljika (TOC) [mg/Nm3] in preračunano emisijo TOC [g/h] pred čiščenjem. Obe proučevani spremenljivki merimo v 3 meritvah, na osnovi 3 izmerjenih vrednosti za vsako spremenljivko izračunamo aritmetično sredino. Postopek čiščenja ima 95 do 99 % -ni učinek. Zanimalo nas je, kolika je pričakovana koncentracija TOC in emisija TOC po čiščenju. Za prikaz razširjanja onesnaževal smo uporabili dva modela. Med poenostavljenimi modeli smo uporabili Gaussov disperzijski model ISC-ISCST3 (EPA, 1995, 1995, Lakes Environmental 2006). Z namenom primerjave in kot dopolnilo smo k rezultatom Gaussovega modela za podroben vpogled širjenja onesnaževal med kompleksnimi modeli izbrali Lagrangeev paketni model CALPUFF, ki ga je razvila skupina znanstvenikov na področju ozračja (ASG - The Atmospheric Studies Group) in ga je sprejela Ameriška agencija za varstvo okolja (U.S. Environmental Protection Agency, U.S. EPA). Meteorološke podatke za oba disperzijska modela smo pridobili od Agencije Republike Slovenije za okolje. Rezultati: Na 6 x 6 kilometrov velikem območju z realno topografijo reliefa smo modelirali razširjanje odpadnih plinov. Modeliranje disperzije smo izvedli za tri iteracije. Prva iteracija je obstoječe stanje pred obnovo, druga iteracija je s 95 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov ter tretja iteracija z 99 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov. Emisije TOC za prvo iteracijo za posamezne izpuste se gibljejo od 0,0093 g/s do 0,3877 g/s, emisije TOC za drugo iteracijo od 0,00046 g/s do 0,095 g/s, emisije TOC za tretjo iteracijo pa od 0,00008 g/s do 0,095 g/s. Vir onesnaženja je industrija (proizvodnja izolacij), gre za t.i. točkast izvor onesnaževanja. V modelu AERMOD smo uporabili tri leta urnih meteoroloških podatkov. Izključno z namenom primerjave in kot dopolnilo k tem rezultatom pa smo za AERMOD in CALPUFF model zbrali še za štiri mesece meteoroloških podatkov. Iz rože vetrov razberemo dominantne smeri vetra. Rezultati obeh modelov kažejo, da se onesnaževalo razširja v dominantni smeri vetra. Sklep: Modeliranje onesnaževal v zraku daje odgovore na vzroke in mehanizme onesnaževanja, predvsem pa odgovor na prostorsko in časovno razporeditev onesnaženja. Dandanes so zaradi svoje preprostosti in cenovne dostopnosti najpogostejši disperzijski modeli tako imenovani Gaussovi modeli. V ozadju teh modelov je veliko poenostavitev in predpostavk v obliki in obnašanju oblaka onesnaževala. Kljub vsemu pa ti modeli dajejo uporabne in fizikalno upravičene rezultate. Dobro dopolnilo k rezultatom Gaussovega modela pa so za podroben vpogled v dogajanje širjenja onesnaževal v ozračju t.i. kompleksni modeli (npr. Lagrangeev disperzijski model). Le-te je smiselno uporabiti, ko se meteorološki parametri spreminjajo v območju, ki ga simuliramo, ter kadar so izvor in mesta, kjer nas koncentracija zanima, postavljeni v zelo razgibanem terenu. Pa tudi takrat, ko imamo daljša obdobja brezvetrja. Slovenija zahteva zaradi svoje geomorfologije uporabo najboljših modelov za spremljanje onesnaženja. Vemo pa, da tudi najboljši modeli ne morajo točno napovedati koncentracije na določenem mestu. Natančnost modela omejujejo na eni str
Ključne besede: proizvodnja izolacij, hlapne organske spojine, kakovost zraka, odstranjevanje plinastih nečistoč iz odpadnih plinov, disperzijski model
Objavljeno: 27.07.2012; Ogledov: 1652; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

6.
NUMERIČNA SIMULACIJA OHLAJANJA ULITKA
Mitja Ivančič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja numerični izračun ohlajanja ulitka. Analiza je bila narejena s programskim paketom ANSYS CFX – 13.0. Izračunali sta se dve stanji, in sicer časovno neodvisno ter časovno odvisno stanje. Za hladilni medij se je uporabil zrak. Namen je bil teoretično in s pomočjo numerične simulacije izračunati potreben čas za ohlajanje ulitka. Rezultati pokažejo, da analitični izračun poda pregrobo oceno potrebnega časa ohlajanja ulitka. Časovno odvisna numerična simulacija pokaže, da je čas ohlajanja daljši od izračunanega. Ugotovimo, da se volumen ulitka ohlaja enakomerno, in ne opazimo kritičnih točk.
Ključne besede: prenos toplote, ohlajanje, turbulentni modeli, numerična simulacija
Objavljeno: 15.11.2012; Ogledov: 1173; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

7.
Numerična simulacija naravne konvekcije okoli vročega telesa
Rok Panikvar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena simulacija naravne konvekcije nanotekočine. S programskim paketom Ansys CFX smo simulirali konvektivni tok hlajenja z naravno konvekcijo okoli gretega telesa v kubični kotanji. Rezultate smo primerjali z že izvedenim eksperimentom in simulacijami drugih avtorjev. Ugotovili smo, da se rezultati ujemajo. Predstavili smo modele različnih geometrij in različnih tekočin. Poiskali smo najugodnejšo geometrijo in najučinkovitejši medij. Prenos toplote naravne konvekcije je največji pri tekočini, v kateri je stabilna suspenzija kovinskih nanodelcev, kar je iztočnica za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Računalniška dinamika tekočin, metoda končnih volumnov, naravna konvekcija, greta kotanja, nanodelci, nanotekočina
Objavljeno: 14.01.2013; Ogledov: 1288; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

8.
Numerični model robnih elementov za nestacionarne turbulentne tokove
Janez Lupše, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo razvoj numeričnega algoritma za reševanje turbulentnih tokov, osnovanega izključno na metodi robnih elementov (MRE). Rešujemo Navier-Stokesov sistem enačb, zapisan v hitrostno-vrtinčnem zapisu. Sestavljen je iz enačb kinematike toka, s katerimi poiščemo neznane vrednosti vrtinčnega polja na robu območja reševanja in neznane vrednosti hitrostnega polja v območju, ter enačb kinetike vrtinčnosti, temperature in modelov turbulence. Enačba, s katero poiščemo vrednosti vrtinčnega polja na robu območja, je diskretizirana s standardno, enoobmočno MRE, vse ostale enačbe pa so zapisane v diskretni obliki s pomočjo MRE s podobmočji, kar omogoča velike prihranke pri računalniškem spominu. Ker je v večini realnih primerov turbulentnih tokov nepraktično ali celo nemogoče direktno reševati Navier-Stokesov sistem enačb, ga poenostavimo. V delu obravnavamo predvsem poenostavitev vodilnih enačb s pomočjo Reynoldsovega povprečenja (RANS). Z ohranitvijo lokalnega časovnega odvoda prenosnih spremenljivk časovno povprečenje omejimo na določen časovni interval ter tako dobimo neastacionarne-RANS enačbe (URANS). Razviti algoritem smo preverili na testnih primerih, katerih analitične rešitve poznamo. Naslednji korak je bil preračun laminarnih tokov, kjer smo izračunali tok v kanalu, tok v gnani kotanji in naravno konvekcijo v zaprti kotanji. Na koncu smo izračunali še vrsto turbulentnih tokov: turbulentni tok v kanalu, turbulentni tok preko stopnice v kanalu, turbulentni tok v kanalu s periodičnimi zožitvami in tok v kanalu s kvadratno oviro. Z naštetimi primeri smo potrdili pravilnost razvitega numeričnega algoritma in implementacije modelov turbulence, tako za časovno povprečene kot tudi nestacionarne izračune turbulentnega toka.
Ključne besede: metoda robnih elementov, hitrostno vrtinčen zapis, Reynoldsovo povprečene enačbe, modeli turbulence, nestacionarni tok, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 18.03.2013; Ogledov: 1547; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (27,34 MB)

9.
Primerjava fizikalnih modelov Adblue tekočine pri SCR sistemih ter vpliv mrež različnih gostot
Teo Milošič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja primerjavo fizikalnih modelov Adblue tekočine pri SCR sistemih. AdBlue tekočina je enkrat obravnavana kot več-komponentna zmes (vodna raztopina uree – UWS), drugič kot eno-komponentna zmes (voda), primerjava pa je pokazala vpliv izbire modela na rezultate CFD simulacije. Izvedena je bila tudi primerjava računskih mrež različnih gostot in s tem predstavljen vpliv velikosti celice računske mreže na rezultate. Simulacije in analize so bile narejene s programskim paketom AVL FIRE v2011.1. Analiza rezultatov simulacij vpliva izbire modela Adblue tekočine je pokazala, da je pri simulacijah SCR sistemov pravilneje uporabiti model, ki jo definira kot več-komponentno zmes (UWS). Analiza rezultatov simulacij z računskimi mrežami različnih velikosti celice pa je pokazala vpliv izbire velikosti celice na natančnost rezultatov.
Ključne besede: AdBlue, SCR sistemi, urea, redukcija NOx, metoda končnih volumnov, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1198; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

10.
Simulacija turbulentnega toka s hibridnim LES/URANS turbulentnim modelom z uporabo metode robnih elementov
Primož Kocutar, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se posvečamo razvoju hibridnega LES/URANS turbulentnega modela na osnovi metode robnih elementov (MRE) za simulacijo turbulentnega toka tekočine. Za izračun toka tekočine rešujemo sistem Navier-Stokesovih enačb zapisan v hitrostno-vrtinčni formulaciji. Sistem enačb je sestavljen iz enačb kinematike vrtinčnega polja na robu in hitrostnega polja v območju, enačbe kinetike vrtinčnosti polja, energijske enačbe, ter prenosne enačbe turbulentne kinetične energije za izračun turbulentnih modelov. Za enačbo kinematike smo uporabili nefizikalno časovno shemo. Uporabili smo spojen LES/URANS hibridni turbulentni model, kjer je vmesna površina med LES in URANS območje določena s fizikalno veličino, ter je dinamično določena tekom simulacije. Za preklopni kriterij med LES in URANS območjem smo uporabili Reynoldsovo število določeno s turbulentno kinetično energijo, ter Reynoldsovo število določeno s skupno turbulentno kinetično energijo. Glavna značilnost spojenih hibridnih modelov je, da za izračun toka uporabljajo en set vodilnih enačb. LES in URANS model sta v povezavi s preklopnim kriterijem spojena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije. V odvisnosti od karakteristike toka, ter preklopnega kriterija, za določeno območje uporabimo pod-mrežno ali URANS efektivno viskoznost. Pod-mrežna ali URANS viskoznost je nadaljnje uporabljena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije, ter v vodilnih enačbah za izračun toka tekočine. V hibridnem LES/URANS turbulentnem modelu je LES model uporabljen za vrtince z največ energije, torej velike vrtince, ter URANS model za obstensko območje. Za LES in URANS model smo uporabili modela, ki temeljita na turbulentni kinetični energiji, pri čemer smo za URANS model izbrali eno-enačbeni model razvit za obstenska območja. Numerični algoritem smo najprej validirali na testnih primerih. Za validacijo vodilnih enačb toka tekočine smo uporabili testni primer direktne numerične simulacije toka v gnani kotanji, ter za validacijo energijske enačbe direktno numerično simulacijo toka naravne konvekcije pri nižjih Rayleighevih številih. Po uspešni validaciji z uporabo direktne numerične simulacije, smo razvit LES/URANS hibridni turbulentni model testirali na turbulentnem toku naravne konvekcije v kvadratni kotanji, s čimer smo potrdili pravilnost delovanja hibridnega modela.
Ključne besede: metoda robnih elementov, hibridni LES-RANS model, prenos toplote, turbulentni tok, hitrostno vrtinčen zapis, računalniška dinamika tekočin, naravna konvekcija
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1085; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (26,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici