| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj aerogelov na osnovi hitozana: vsestranski pristop za različne aplikacije : magistrsko delo
Jure Martinuzzi, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu prikazujemo razvoj kompozitnih polisaharidnih aerogelov na osnovi hitozana, pri čemer kot dodatna biopolimera uporabljamo pektin in ksantan. Osredotočamo se na vpliv razmerij med posameznimi polisaharidi, strukturne lastnosti in termično stabilnost nastalih polisaharidnih aerogelov. Takšni aerogeli so zaradi biokompatibilnosti, razgradljivosti in vsestranskih funkcionalnih lastnosti perspektivni za uporabo v različnih biomedicinskih aplikacijah. Za pripravo pektin-hitozanskih in ksantan-hitozanskih aerogelov uporabljamo sol-gel sintezo, pri čemer spreminjamo volumenska razmerja uporabljenih polisaharidov. Nastale alkogele sušimo s superkritičnim ogljikovim dioksidom pod različnimi pogoji: pri 40 °C in 120 barih ob prisotnosti etanola na polindustrijski napravi UHDE ter 40 °C in 200 barih brez etanola na napravi Extrate X SFE 500. Dobljene vzorce podrobno karakteriziramo z različnimi metodami, kot so plinska adsorpcija, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), tremogravimetrična analiza (TGA) in diferencialna vrstična kalorimetrija (DSC). Poleg tega izvajamo tudi teste nabrekanja, s katerimi preučimo obnašanje aerogelov v mediju fosfatnega pufra. Izbrane polisaharidne aerogele impregniramo z natrijevim diklofenakom in ovrednotimo vpliv impregnacije na strukturne in termične lastnosti. Rezultati kažejo, da na končne lastnosti kompozitnih polisaharidnih aerogelov pomembno vplivajo tako razmerja polisaharidov kot tudi pogoji sušenja in prisotnost izbrane zdravilne učinkovine.
Ključne besede: Polisaharidni aerogeli, hitozan, pektin, ksantan, superkritični fluidi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
Primerjava nekaterih kemijskih lastnosti različnih vrst medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jure Martinuzzi, 2023, diplomsko delo

Opis: Med se že stoletja uporablja kot naravno sladilo, v zadnjih letih tudi zaradi zdravilnih učinkov. V diplomski nalogi smo s pomočjo spektrofotometrične metode določevali celokupne ogljikove hidrate, vsebnost celokupnih fenolnih spojin ter antioksidativnost (DPPH). S pomočjo visoko zmogljive tankoplastne kromatografije (HPTLC) smo določevali vsebnosti posameznih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza in maltoza). Za določevanje smo pripravili raztopine vzorcev domačega akacijevega, cvetličnega, kostanjevega in ajdovega medu. V posamezni vrsti medu smo uspešno določili posamezne ogljikove hidrate ter njihovo vrednost. Najvišjo vsebnost glukoze smo izmerili v akacijevem medu, nekoliko manj v cvetličnem, kostanjevem in ajdovem. Delež glukoze je bil najvišji v cvetličnem medu, najnižji v akacijevem medu. V vzorcu akacijevega in cvetličnega medu smo zaznali nizko vrednost saharoze, medtem ko v kostanjevem in ajdovem medu saharoze nismo zaznali. Fruktoza in glukoza imata pomembno vlogo pri kristalizaciji. Akacijev med, ki je bil analiziran, ima visoko vrednost razmerja fruktoza/glukoza (F/G), zato ne kristalizira, medtem ko ima cvetlični med nizko razmerje F/G in kristalizira precej hitro. Dokazali smo, da se vsebnost antioksidantov ter vsebnost celokupnih fenolnih spojin v medu spreminja na podlagi barve medu. Akacijev in cvetlični med sta svetlejša, imata nižje zaznane vsebnosti antioksidantov ter celokupnih fenolnih spojin kot kostanjev med in ajdov med, ki sta temnejša meda.
Ključne besede: med, sladkorji, antioksidativnost, HPTLC, celokupne fenolne spojine
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 567; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici