1. Rad bi čebelaril : zbirka nasvetov za vse, ki se odločate za prvi panjAndreja Primec, Pika Cvikl, Ana Grilc, Matic Jan Gradišnik, Dominik Klinc, Jure Markovič, Aljaž Močnik, Alja Nedelko, Nelej Potočnik, Mihael Močnik, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Vloga in pomen čebel je v današnjem času neprecenljiva, zato je Generalna skupščina Združenih narodov decembra 2018 na pobudo Slovenije povsem upravičeno razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel. Priročnik Rad bi čebelaril je rezultat projekta, izbranega na Javnem razpisu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018«, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njej so zbrani nasveti, ki bodočim čebelarjem pomagajo pri odločitvi, ali pričeti s čebelarjenjem ali ne. Avtorji odgovarjajo na običajna začetniška vprašanja: kako se lotiti čebelarjenja, kje pridobiti ustrezno znanje, katero opremo je treba pridobiti, koliko znaša začetna investicija, katera opravila vključuje čebelarjenje, koliko časa je treba nameniti čebelarjenju, kdo so člani čebelje družine, kako poskrbeti za zdravje čebel, kaj v storiti v primeru alergije na čebelji strup in številna druga. Dodana so tudi navodila za registracijo čebelarske dejavnosti in izračun realne cene medu. Pri delu s čebelami smo v stiku z naravo, kar prinaša ugodne psihofizične učinke, čebelji pridelki razveseljujejo skozi vse leto. Čebelarjenje je lahko pridobitna dejavnost, lahko pa konjiček za kakovostno preživljanje prostega časa, ki zahteva določeno znanje in vztrajnost, predvsem pa odgovornost. In prav to je osrednje sporočilo priročnika Rad bi čebelaril. S čebelarjenjem praviloma ne moreš obogateti, lahko pa neznansko uživaš.
Ključne besede: čebelnjaki, pripomočki, čebele, čebelni proizvodi, trženje, apiterapija, terminologija, projekti, vprašanja in odgovori
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 19
 Povezava na celotno besedilo |
2. Makrobonitetni nadzorJure Markovič, 2019, diplomsko delo Opis: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Ključne besede: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1114; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
