| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Virtualna robotizirana celica
Jure Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Problem, ki ga to diplomsko delo poskuša rešiti, je podati navodila za uporabnike za uvoz posameznih modelov in sklopov v program Robot Studio. Navodila so namenjena uporabnikom, ki nimajo izkušenj s programom Robot Studio. Diplomsko delo raziskuje mogoče rešitve problema, zato so najprej predstavljene možnosti modeliranja v programu Robot Studio, nato uvoz posameznih modelov, oblikovanih v programih SolidWorks, Catia in Pro Engineer in uvoz sklopov za program Robot Studio. Ker se pri uvozu sklopov, sestavljenih v programu SolidWorks izgubi preveč funkcij, je na koncu diplomskega dela predstavljen še postopek ustvarjanja mehanizma v programu Robot Studio.
Ključne besede: program Robot Studio, modeliranje, uvoz, model, sklop, mehanizem
Objavljeno: 15.11.2012; Ogledov: 1288; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Načrtovanje virtualne in realne robotske celice za navarjanje z ATIG postopkom z robotom ACMA XR701
Jure Leskovar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega najprej akcije, ki so potrebne za vzpostavitev robota ACMA XR701 za potrebe navarjanja. Najprej je bilo potrebno skonstruirati držalo varilnega gorilnika in pripravo za formiranje korena zvarnih spojev (zaščito korena). Slednja omogoča tudi zvezno nastavitev po višini, kar omogoča nastavljanje dolžine obloka pri navarjanju. Sledilo je ročno programiranje robota od točke do točke za potrebe navarjanja. Prav tako se je robot programiral v virtualnem krmilniku in od tu se je program prenesel na realnega robota v robotski celici. Tukaj je bilo potrebno odpraviti veliko problemov, saj za ta robot ne obstaja komercialni virtualni krmilnik. V ta namen je bil predhodno izdelan lasten virtualni krmilnik s pomočjo 3D skeniranja robota in vstavljanja kinematičnega modela robota [8] [3]. Ta krmilnik pa je za potrebe navarjanja imel nekaj pomanjkljivosti. Večina teh je s tem magistrskim delom odpravljenih. V nadaljevanju se je primerjalo klasično TIG navarjanje z ATIG navarjanjem na avstenitnem nerjavnem jeklu (304). Pri ATIG navarjanju se uporablja aktivni prašek, ki se nanese na površino pred navarjanjem, s tem se poveča globina navarjanja. V tej raziskavi sta bila uporabljena dva različna praška BC-31 (zelen) in QuickTIG (bel). Pri navarjanju se je izvedlo več navarov z različno jakostjo varilnega toka. Iz njih so bili izdelani makro obrusi, kjer se je izmerila geometrija navarov, trdota,  ferit in analizirala mikrostruktura. Rezultati so pokazali določene razlike med obema ATIG postopkoma navarjanja in določene prednosti ATIG postopka navarjanja pred klasičnim TIG navarjanjem. Velik vpliv na rezultate ima vnos toplote pri navarjanju oziroma jakost varilnega toka.
Ključne besede: ACMA XR701, Robot Studio, navar, brušenje, poliranje, jedkanje.
Objavljeno: 02.10.2015; Ogledov: 922; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (8,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici