| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimiranje proizvodnje bioplina iz substratov z dodatkom lignoceluloznih materialov
Jure Janežič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi onesnaževanja okolja se v zadnjem času vedno več uporabljajo obnovljivi viri energije med katere sodi tudi bioplin. Za proizvodnjo bioplina se v veliki količini kot ko-substrat uporablja koruzna silaža, kar pa je etično sporno, saj lahko koruza služi tudi kot vir hrane. Koruzno silažo smo zato poskušali nadomestiti z ostalimi substrati, predvsem s koruzno slamo. Pri eksperimentalnem delu smo kot glaven substrat uporabili inokulum iz bioplinarn Ihan in Draženci ter črno in slamnato piščančjo steljo iz bioplinarne Draženci, katerim smo dodali koruzno slamo. Za primerjavo nam je služil vzorec s celulozo, samim inokulumom ter vzorci s ko-substratom koruzno silažo. Med poskusom smo spremljali količino nastalega bioplina ter vsebnost metana in ogljikovega dioksida v bioplinu. Ko smo končali s poskusom, smo določili še stopnjo razgradnje materiala med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je bilo v primeru, kjer smo uporabili inokulum iz bioplinarne Ihan, z dodatkom koruzne slame k slamnati stelji mogoče doseči enako proizvodnost bioplina kakor z dodatkom koruzne silaže. V primeru, ko pa smo uporabili inokulum iz bioplinarne Draženci, pa je bila z dodatkom koruzne slame proizvodnost nižja kakor z dodatkom koruzne silaže. Če primerjamo med sabo vzorce s slamnato steljo in vzorce s črno steljo, je bila proizvodnost bioplina v vseh primerih večja pri vzorcih s slamnato steljo. Deleži trdne snovi po končani anaerobni digestiji so v skladu s pričakovanji nižji pri vzorcih z večjo proizvodnostjo in obratno.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, lignocelulozni substrati, koruzna silaža, piščančja stelja
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 827; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

2.
Ocena potenciala vodne, toplotne in energetske integracije bioplinskega procesa in drugih obratov
Jure Janežič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali možnosti integracije energije in vode v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo perutninskega mesa. Vodno integracijo smo izvedli za različne obrate z uporabo uščipne metode. Energetsko integracijo smo izvedli za sistem hlajenja s simulacijo s programom Aspen Plus. Pri vodni integraciji virov in porabnikov vode, smo glede na podatke iz podjetja načrtovali sheme vodnih omrežij, kjer bi s ponovno uporabo vode zmanjšali porabo sveže vode, količino odpadne vode ter stroške sveže vode in čiščenja odpadne vode. Pri energetski integraciji smo predpostavili, da bi z zamenjavo hlajenja s kompresijskim ciklom s hlajenjem z absorpcijskim ciklom zmanjšali stroške hlajenja. Izvedli smo simulacijo kompresijskega in absorpcijskega cikla ter dodali toplotno črpalko, ki omogoča uporabo odpadne toplote. Simulacije smo izvedli z različnimi termodinamskimi modeli. Rezultat vodne integracije je pokazal, da lahko podjetje ob predlaganih spremembah prihrani svežo vodo in zmanjša stroške vode. Tudi rezultati simulacij so pokazali, da bi podjetje z implementacijo absorpcijskega hlajenja s toplotno črpalko zmanjšalo stroške hlajenja. Rezultati simulacij z različnimi termodinamskimi modeli so pokazali, da v našem primeru izbira modela nima velikega vpliva na rezultate.
Ključne besede: vodna integracija, uščipna metoda, absorpcijsko hlajenje, toplotna črpalka
Objavljeno: 31.01.2019; Ogledov: 288; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici