| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Sustainability-oriented surface modification of polyester knitted fabrics with chitosan
Tanja Pušić, Tea Bušac, Kristina Šimić, Mirjana Čurlin, Ana Šaravanja, Katia Grgić, Julija Volmajer Valh, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: The existing research deals with the process of modifying polyester knitted fabrics and polyester/cotton knitted fabrics with chitosan and the stability of functionalized surface with chitosan in the washing process according to a standard and an innovative washing procedure. The current research concept aims to evaluate the degree of progressivity and progressiveness: the modification of polyester knitted fabrics with chitosan and an innovative washing process. The polyester and polyester/cotton fabrics modified with chitosan were characterized by a staining test, microscopic analysis, zeta potential measurement, and pilling tendency of the knitted fabrics before and after five and ten washing cycles with reference detergent ECE A. The results of the zeta potential measurement of knitted fabrics functionalized with chitosan confirmed cationization of the polyester and polyester/cotton fabric with chitosan. The presence of chitosan on the washed knitted fabrics in reduced quantities is demonstrated by the staining test, the colour strength (K/S), and the zeta potential values. The staining test and surface charge of the tested knitted fabrics confirmed the research hypothesis regarding the degree of progressivity of the modification of polyester and polyester/cotton knitted fabrics with chitosan and the sustainability of the innovative washing process. The streaming potential proved to be a favorable method for monitoring the stability of chitosan in the washing process in combination with a staining test with the selected dye Remazol Red RB.
Ključne besede: knitted fabrics, polyester, polyester/cotton, chitosan, washing, surfaces
Objavljeno v DKUM: 05.02.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (47,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Development of pH Responsive Polysaccharide Based Wound Dressings : doctoral disertation
Beste Elveren, 2023, doktorska disertacija

Opis: In the scope of the Doctoral Dissertation, a polysaccharide based stimuli-responsive smart material with controlled drug release was developed by using electrospinning technique, which allowed to form stimuli-responsive nanofibers with rapid visual detection of pH change in the wound bed along with anti-inflammatory activity. Incorporation of halochromic dyes into electrospun nanofibers has been an intriguing area for wound healing applications. Furthermore, it is known that the pH value within the wound milieu directly and indirectly influences all biochemical reactions taking place in the process of wound healing. It has been proven that the surface pH of a wound plays an important role in wound healing as it helps control infection and increases the antimicrobial activity, oxygen release, angiogenesis, protease activity, and bacterial toxicity. Therefore, visual pH monitoring without the need of removing the wound dressing was one of the aims of the Doctoral Dissertation. Produced stimuli-responsive wound dressings were characterized according to their morphological and chemical properties using well-known techniques such as, rheometry, conductivity, Scanning Electron Microscopy (SEM),CIE Lab, Thermogravimetric Analysis (TGA), UV/VIS Spectrophotometry, and Attenuated Total Reflection Infra-Red Spectroscopy (ATR-IR). Responsiveness of the nanofibers were achieved by integration of different halochromic dyes [bromocresol green (BCG), bromothymol blue (BTB) and thymol blue (TB)] to obtain a range of pH values. To tackle the problem of leaching of the dyes, a complexing agent; poly-diallyldimethylammonium chloride (PDADMAC) was integrated and an analysis on the formation of complexation was performed by using pH-potentiometric titration and Quartz Crystal Microbalance with Dissipation (QCM-D) and Time-of-Flight Secondary Ion Mass Spectrometry (ToF-SIMS) techniques. Additionally, release tests were performed to prove that the leaching of the halochromic dyes is reduced significantly up to 97%. Furthermore, the responsiveness of the nanofibers was investigated by exposing the nanofibers to different buffer solutions with pH values 4, 7 and 10. The color change of the nanofibers were analyzed using the CIE Lab system while a visual color shift was observed according to their characteristics. Lastly, diclofenac (DFC), an anti-inflammatory drug molecule was integrated to the system and drug release studies were performed by using Franz diffusion cells. A controlled release of the drug molecule (DFC) to the wound bed is achieved and quantitative evaluations were done. Consequently, the drug release from the smart wound dressings were identified to have two separate profiles during the release. The mathematical models that were identified to fit to the kinetics are, first-order, Korsmeyer-Peppas, and Higuchi release model, confirming the controlled drug release.
Ključne besede: stimuli-responsive, polysaccharides, wound dressings, halochromism, controlled drug release, smart materials
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (8,48 MB)

3.
Študij uporabe barvil pridobljenih iz odpadnih vej murve v tekstilnem tisku : magistrsko delo
Anita Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: Področja krožnega gospodarstva, kot so odpadki, raba naravnih virov in energije, zajemajo tudi tekstil in tekstilno industrijo - strategija o trajnostnem tekstilu in rabi naravnih barvil. Tekstilni materiali (naravni in sintetični) so, glede na potrebe in želje kupcev, obarvani ali tiskani. Skoraj vsa sintetična barvila, ki se množično uporabljajo za te namene, sintetizirajo iz fosilnih derivatov z nevernimi kemijskimi postopki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Zato je vse večja zavest potrošnikov o okolju prijaznih izdelkih povzročila porast izdelave tekstilij iz naravnih vlaken, barvanih z okolju prijaznimi naravnimi barvili. Cilj magistrske naloge je bil raziskati različne možnosti ekstrakcije naravnega barvila iz ostankov murvinih vej po spomladanskem obrezovanju, ter iz pridobljenih barvil pripraviti okolju prijaznejše tiskarske barvne gošče. Za pridobivanje naravnega barvila iz vej murv smo uporabili ekstrakcijski postopek v Soxletovem ekstraktorju z dvema različnima topiloma, destilirano vodo in etanolom in njunima različnima razmerjema. Izolirane ekstrakte smo okarakterizirali z UV/VIS spektroskopijo, antioksidativnostjo ter z določitvijo fenolnih skupin. Najustreznejši izoliran ekstrakt smo uporabili v postopku direktnega tiska, pri katerem je bila tiskarska barvna gošča pripravljena iz okolju prijazih kemikalij. Seveda nas je zanimala tudi kakovost in obstojnost oblikovanega tiska. Rezultati kažejo, da je za tisk najprimernejša TBG 3 (tiskarska barvna gošča 3, katera je vsebovala monijev železov(II) sulfat) na bombažni tkanini. Zelo dobre lastnosti ima tudi TBG 2 (tiskarska barvna gošča 2, katera je vsebovala kalijev galun).
Ključne besede: naravna barvila, murva, barvanje naravnih tkanin, UV/VIS spektroskopija, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

4.
Razvoj in priprava biorazgradljive aktivne embalaže : magistrsko delo
Žan Jankovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo razvili biorazgradljivo aktivno embalažo ter fizikalno-kemijsko karakterizirali in ocenili aktivni učinek (antioksidativni in protimikrobni) PLA folij. Nanosi plasti biopolimera hitozana in ekstraktov na PLA folije so bili potrjeni z metodami ATR-FTIR in XPS. Fizikalno-kemijska karakterizacija folij je potekala tudi z določevanjem omočljivosti in prepustnosti kisika. Metode so dokazale, da je z vidika omočljivosti in prepustnosti kisika zelo pomemben premaz iz ekstraktov, ki vpliva na izboljšanje omočljivosti in slabšo prepustnost kisika. Potrdili smo tudi desorpcijo hitozanov in ekstraktov iz površine folij v desorpcijsko kopel. Z analiznima spektrofotometričnima metodama DPPH in ABTS pa smo analizirali antioksidativno aktivnost folij in dokazali, da so vzorci PLA folij premazanih s hitozanoma in ekstraktoma robide ali brina izboljšale antioksidativno aktivnost. Slabše so se odrezale PLA folije premazane s hitozanoma in ekstraktom alge pri obeh metodah. Protimikrobno aktivnost smo določevali na gram pozitivno bakterijo Staphylococcus aureus in gram negativno bakterijo Escherichia coli. Vse testirane folije so imele zelo dobro protimikrobno aktivnost na bakterijo Staphylococcus aureus. Dobro protimikrobno aktivnost na bakterijo Escherichia coli pa je imel le vzorec PLA folije, ki je bil premazan s kvarternim hitozanom in premazom brina. Ker smo v PLA folijah uporabili naravne in okolju prijazne materiale za izdelavo funkcionaliziranih folij prepostavljamo, da so kompozitne folije z okoljskega vidika spremeljive, saj so biorazgradljive.
Ključne besede: aktivna embalaža, PLA folije, primarni hitozan, kvarterni hitozan, ekstrakti, antioksidativna embalaža, protimikrobna embalaža
Objavljeno v DKUM: 12.06.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

5.
Študij biorazgradnje zaščitnih mask (covid-19) na osnovi respirometrijskih meritev v kompostu : magistrsko delo
Žiga Šrot, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko biorazgradnje zaščitnih mask. Zaščitne maske iz naravnih in sintetičnih materialov smo zakopali in pomešali s kompostom. Zaradi vse višje globalne onesnaženosti s plastičnimi odpadki in akumulacije mikroplastike v ekosistemih moramo nujno strmeti k alternativnim, bolj trajnostnim metodam spopadanja z odpadki. Eksperimentalni del smo opravili na respirometru slovenskega proizvajalca ECHO Instruments d.o.o. Pred samo raziskavo biorazgradnje smo izvedli preliminarni test, s katerim smo določili aktivnosti izbranih kompostov in tistega z najvišjo aktivnostjo določili za nadaljnje delo. Izbran kompost in razrezane koščke mask smo po standardu ISO 14855-2:2018 natehtali in pomešali v reaktorjih. Napolnjene reaktorje smo preko cevk povezali s senzorskim sistemom respirometra, kjer smo zagotavljali konstantne pogoje. Respirometrične meritve o biorazgradnji materialov smo zbirali dva meseca in pol. Stopnjo biorazgradljivosti materialov smo izračunali na podlagi meritev produkcije ogljikovega dioksida v reaktorjih in meritev vsebnosti organskega ogljika v materialu ter izračunane vrednosti primerjali z referenčno snovjo – mikrokristalno celulozo. Rezultate o biorazgradljivosti materialov smo preverili še z FTIR spektrometrijo in s posnetki pod mikroskopom. Vzorci mask iz naravnih materialov so se razgradili precej dobro, najbolje med njimi delci maske iz mešanice lanu in bombaža (v 71,63 %), medtem ko so se delci maske iz polipropilena razgradili v 1,89 %.
Ključne besede: biorazgradnja, kompostiranje, mikrokristalna celuloza, zaščitne maske, FTIR spektoskopija, respirometrija.
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

6.
Analiza biorazgradnje zaščitnih mask za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v vodnih medijih : magistrsko delo
Jernej Jelenko, 2023, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je povzročila široko uporabo zaščitnih medicinskih mask za enkratno uporabo. Prekomerna uporaba plastičnih zaščitnih mask povzroča resno škodo naravnemu ekosistemu. Zaradi tega je nastala velika potreba po metodah za hitro izdelavo biorazgradljivih zaščitnih mask po nizki ceni bodisi iz bioplastike bodisi iz naravnih vlaken. Številne raziskave opisujejo biorazgradnjo polimerov v zemlji in kompostu, manj raziskav pa je narejenih za vodne medije. Vendar pa velika količina zavrženih zaščitnih mask konča ne samo na tleh, ampak tudi v vodnih sistemih. Biorazgradljivost je lastnost sistema in jo je treba obravnavati v kontekstu prevladujočih okoljskih razmer. Z okoljskega vidika so zato laboratorijski testi v nadzorovanih pogojih obvezni, vendar sami po sebi le prvi pokazatelj stopenj biorazgradnje plastičnega materiala v naravnem okolju. V magistrskem delu smo se osredotočili na določevanje aerobne biorazgradnje zaščitnih mask v vodnih medijih. Stopnjo biorazgradnje materiala v odvisnosti od časa smo določili preko sproščenega CO2, ki smo ga merili z ECHO respirometrom. Teste smo izvajali po standardu ISO 14855 in ISO 14852, a smo ugotovili, da je primeren le standard ISO 14852, ki je specifično namenjen določevanju biorazgradnje polimerov v vodnih medijih. Za inokulum vodnega medija je bil izbran kompost Humovit. Določili smo stopnjo biorazgradljivosti za referenčni material mikrokristalne celuloze (58,4 % v 75 dneh), masko iz lana/bombaža (67,1 % v 75 dneh), masko iz konoplje (59,6 % v 75 dneh), masko iz pihane celuloze (37,2 % v 21 dneh) in medicinsko kirurško masko (0,5 % v 21 dneh oz. se ni razgrajevala). Za določitev učinkovitosti biorazgradnje smo naredili še FTIR analizo zaščitnih mask pred in po eksperimentu biorazgradnje. Iz dobljenih FTIR spektrov smo potrdili prisotnost novih funkcionalnih skupin na površini zaščitnih mask, ki so posledica procesa oksidacije.
Ključne besede: biorazgradnja, zaščitne maske, COVID-19, respirometrija, biopolimeri, vodno okolje
Objavljeno v DKUM: 04.04.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (7,44 MB)

7.
Proučevanje vpliva silažne folije na okolje : magistrsko delo
Nejc Lebar, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsesplošna rast rabe plastičnih materialov je vidna na vseh področjih, tudi na področju kmetijstva, kjer ima nekatere pozitivne učinke. Pozitivne lastnosti plastičnih materialov v času rabe postanejo okoljsko breme po koncu uporabe, ko je material treba odstraniti. V raziskovalnem delu smo opazovali in okarakterizirali degradacijo folije iz polietilena nizke gostote (LDPE), ki se uporablja za zaščito silaže in bal za seno. Oceno degradacije materiala zaradi izpostavljenosti okoljskim vplivom smo izvedli z laboratorijskimi simulacijami teh pogojev v vodnem mediju, v zemlji in s pomočjo komore za simulacijo vremenskih vplivov (ksenon test). Za karakterizacijo materiala smo uporabili infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo, termogravimetrično analizo, goniometrijo, gravimetrijo, optično mikroskopijo, karakterizacijo sežiga materiala in analizo vodnega medija. Glavne ugotovitve karakterizacije LDPE folije so, da na degradacijo najbolj vpliva ultravijolično sevanje, vendar je material obdelan tako, da v kratkem času izpostavljenosti vremenskim vplivom ne pride do drastičnih sprememb lastnosti. Zaradi tega je pomembno kaj se z materialom zgodi po uporabi, ko ga zavržemo.
Ključne besede: silažna folija, polietilen nizke gostote (LDPE), degradacija, ksenon test, izpostavljenost v zemlji, izpostavljenost v vodi.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 616; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

8.
Ekologija plemenitilnih procesov : navodila za vaje
Darinka Fakin, Selestina Gorgieva, Alenka Ojstršek, 2022

Opis: Poseben problem odpadkov v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, predvsem tiste, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilij. Te odpadne vode so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke KPK in BPK vrednosti, različne tipe organskih barvil, kar povzroča obarvanost, vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. Tekstilne odpadne vode so zelo heterogene po sestavi, zato je čiščenje takšnih voda kompleksna naloga, za katero ni idealne in v naprej izdelane metode. Glede na proizvodni proces je potrebno izbrati fleksibilno in ekonomsko upravičeno tehnologijo čiščenja. Pri izbiri tehnologije čiščenja odpadnih voda moramo upoštevati njihovo količino in kakovost, ki jo ovrednotimo s specifičnimi in sumarnimi ekološkimi parametri.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, plemenitenje, čiščenje odpadnih vod, ekološki parametri
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 436; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Kemijsko recikliranje tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6 : magistrsko delo
Patricija Bizjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Problema velike količine odpadnih polimernih materialov s katerim se srečuje današnja družba, se bo potrebno lotiti celostno in pri tem nekoliko pogledati izven okvirjev. To magistrsko delo smo zato namenili raziskovanju učinkovitosti metod kemijskega recikliranja tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6. Osredotočili smo se na alkalno in nevtralno hidrolizo ter metodo segrevanja v mravljični kislini, pri temperaturi vrelišča. Preučevali smo vpliv reakcijskih pogojev na produkt nevtralne hidrolize ter iskali učinkovite načine izolacije končnih produktov. Glede na lastnosti reakcijskih zmesi, smo se pri izolaciji produktov odločali med odparevanjem pod znižanim tlakom, raztapljanjem v destilirani vodi ter med kombinacijo raztapljanja v mravljični kislini in obarjanja. Kljub temu, da nismo dosegli popolne depolimerizacije, izolirani razgradni produkti vseeno obetajo. Alkalna hidroliza se je izkazala za najmanj primerno metodo. Boljše rezultate smo dobili z nevtralno hidrolizo. Pri slednji smo ugotovili, da s povišanjem masnega razmerja med reaktanti, iz 1:10 na 1:50, dosežemo višjo stopnjo depolimerizacije poliamida 6. Pomembna je tudi izbira ustreznega reakcijskega časa. Pri masnem razmerju 1:10 in temperaturi 250 °C, je to 30 oziroma 60 minut. Kot najučinkovitejša metoda depolimerizacije in izolacije produktov se je izkazalo segrevanje/raztapljanje v mravljični kislini.
Ključne besede: poliamid 6, kompozit, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, depolimerizacija v mravljični kislini
Objavljeno v DKUM: 07.12.2021; Ogledov: 642; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
Kemijsko recikliranje kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko delo
Vesna Žlender, 2021, magistrsko delo

Opis: Vse večja uporaba kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni je povečala ozaveščenost o metodah s katerimi bi lahko reciklirali odslužene kompozite, material pa ponovno uporabili. Tone kompozitnih odpadkov iz različnih aplikacij, ki vsebujejo dragocena steklena vlakna, se vsako leto kopičijo. Te sestavljene odpadke je treba stroškovno učinkovito reciklirati, ne da bi povzročili negativen vpliv na okolje. Magistrsko delo predstavlja pregled obstoječih metod recikliranja kompozitnih odpadkov z vgrajenimi steklenimi vlakni, s poudarkom na ohranitvi vlaken in njihovih lastnosti. Največ pozornosti smo namenili metodam kemijskega recikliranja in sicer depolimerizacijskim metodam. Z njimi smo želeli ločiti vlakna od polimernega nosilca, prav tako pa smo želeli ohraniti mehanske lastnosti vlaken. Odločili smo se za postopke nevtralne in alkalne hidrolize ter za aminolizo. Posvetili smo se tudi vplivu reakcijskih pogojev na produkt nevtralne in alkalne hidrolize, predvsem vpliva reakcijskega časa. Iskali smo tudi najboljše načine, kako izolirati končne produkte. Kljub temu, da pri nevtralni in alkalni hidrolizi nismo pridobili nepoškodovanih steklenih vlaken, smo s pomočjo bazno-kislinske ekstrakcije pridobili monomerno enoto polimernega nosilca to je tereftalno kislino. Med tem, ko smo pri postopku aminolize poleg depolimerizacijskega produkta polimernega nosilca BHET (bis(2-hidroksietil)tereftalat) pridobili tudi nepoškodovana steklena vlakna.
Ključne besede: steklena vlakna, kompozitni materiali, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, aminoliza, tereftalna kislina, BHET - Bis (2-hidroksietil) tereftalat
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 748; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici