1. Bonitetna ocena in finančno zdravje podjetjaJulija Visočnik, 2021, magistrsko delo Opis: Da bi podjetja kvalitetnejše sprejemala odločitve, imela nad svojim poslovanjem nadzor in bolje vodila poslovanje na prava pota, je smiselno da se poslužujejo analiziranju poslovanja podjetja in uporabijo finančno analizo. Tako spoznajo svoje pomanjkljivosti in prednosti. Za izboljševanje in ocenjevanje prihodnosti uporabljajo podjetja informacije, ki izhajajo iz računovodskih podatkov iz preteklih let.
V magistrski nalogi smo predstavili uspešnost poslovanja podjetja, bonitetno oceno in finančno zdravje, jih na teoretičen in praktičen način preverili in ugotavljali povezave med njimi. Opredelili smo finančno analizo s kazalniki ter uporabili Altmanov model za preverjanje finančnega zdravja podjetja.
V empiričnem delu smo izbrali 3 podjetja, predstavili njihovo dejavnost in poslovanje ter za izračun kazalnikov uporabili podatke iz poslovnih poročil za povprečje treh let 2017, 2018 in 2019, za izdelavo finančne analize. S kazalniki smo analizirali njihovo uspešnost in likvidnost ter s tem bonitetno oceno ter finančno zdravje podjetja. Uporabili smo letna poročila oziroma bilanco stanja ter izkaz poslovnega izida in podatke, ki so javno dostopni. Izbrali smo podjetja, ki so primerljiva glede na višino prihodkov od prodaje, da so podjetja med seboj lahko bila primerljiva.
Rezultati finančne analize in modela so nam dali informacije glede uspešnosti poslovanja podjetja in bonitetne ocene. Ker smo preverjali tudi povezavo med uspešnostjo, bonitetno oceno in finančnim zdravjem, smo za preverjanje finančnega zdravja uporabili Altmanov model, kjer smo ugotovili ali so podjetja uspešna in stabilna.
V sklepnem delu smo strnili ugotovitve, ki smo jih pridobili iz analize in modela in ugotovili, da če je podjetje uspešno in ima dobro bonitetno oceno je tudi finančno zdravo.
Ugotovili smo tudi, da sicer finančna ocena s kazalniki uspešnosti in likvidnosti zadovoljivo pokaže kakšno je stanje podjetja, vendar pa je potrebno preveriti tudi dinamično oceno, ki je določena na podlagi nebilančnih oziroma mehkih kazalnikov in kjer nam dejavnost, lokacija, tožbe, blokade, plačilni indeksi, preverjanje insolventnih postopkov in profil podjetja, lahko pokažejo potencialno poslabšanje finančnega položaja ocenjenega subjekta.
Ključne besede: Bonitetna ocena, finančni kazalniki, finančna analiza, uspešnost poslovanja, finančno zdravje podjetja, Altmanov model.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 1346; Prenosov: 234
 Celotno besedilo (2,27 MB) |
2. POJAVNE OBLIKE GOLJUFIJ NA PODROČJU AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJAJulija Visočnik, 2016, diplomsko delo Opis: Zavarovalnica − beseda, ki pri marsikaterem človeku vzbudi negativne občutke. Bodisi zaradi slabe izkušnje bodisi prav zaradi goljufije, ki jo je posameznik doživel ali zanjo le slišal. Z zavarovanjem se srečujemo vso življenje, saj je to področje v današnjem svetu, ki je postalo človeška nuja. Hkrati pa nam daje nek način občutek varnosti, saj smo le bitja zaznav in vse, kar daje občutek varnosti, nam veliko pomeni.
Velikokrat slišimo ljudi reči »zavarovalnica je tista, ki nam jemlje, nič ne da in samo goljufa«, moramo pa se zavedati, da je prav zavarovalnica tista institucija, ki se z goljufijami spopada in jim je izpostavljena ter tista, ki mora pokriti finančno škodo. Je institucija, ki naredi na tem področju največ in je velikokrat s tega vidika še vedno prezrta. S strokovnjaki na čelu mora poskrbeti za pristen in zaupanja vreden odnos, kajti od tega je odvisna. Če ni zaupanja, ni strank, brez strank, ni dobička. Kar pa je eden ključnih ciljev zavarovalnice – ustvarjanje dobička.
Seveda pa zavarovalnice ne morejo jemati zgolj in samo z ekonomskega vidika, pač pa prav tako s socialnega. Pranje denarja oziroma z njim povezane goljufije niso samo problem zavarovalnice, temveč družbe nasploh. Ne samo da posledice nosijo zavarovanci, saj plačujejo visoke premije, prav tako je vpliv širše narave. Zaradi goljufij nastrada avtomobilska industrija, ki zaradi goljufov posledično proda manj novih avtomobilov, saj se viša procent preprodaje rabljenih delov. Manjši dobički »poštenih« delodajalcev tako povzročajo brezposelnost ljudi. Posledice na koncu nosi celotna družba in z njo vsak posameznik.
Vidimo, da se vrtimo v začaranem krogu, ki se ne konča. Zavedati se je potrebno, da je goljufija velik problem širše družbe, ki nam dela škodo in bi v boju proti goljufijam morala reagirati tako javnost kot država ter se skupaj z zavarovalnico spopasti s problemom goljufije.
Goljufe najdemo na vseh področjih, ki vedno znova iščejo nove možnosti pri vseh oblikah zavarovanj. Tisto, ki prednjači pa je vsekakor avtomobilsko zavarovanje. Skozi delo diplomskega projekta bomo najprej spoznali samo zavarovanje, opredelili avtomobilsko zavarovanje in z njim povezane goljufije. Spoznali bomo funkcijo zavarovalnice in njeno spopadanje zoper kazniva dejanja, kot je goljufija. Naš namen je spoznati oblike goljufij in taktike preiskovalcev ter kakšna je finančna škoda, ki jo goljufije puščajo. Na koncu diplomskega projekta iz posameznih definicij in ukrepov prehajamo do ugotovitev, kaj na to temo še storiti.
Za ugotovitev stanja na področju goljufij, in s tem povezanimi finančnimi posledicami zavarovalnice, smo naredili tabelarične prikaze podatkov, na podlagi katerih smo analizirali hipoteze in podali odgovore nanje.
Ključne besede: zavarovanje, zavarovalniške goljufije, zavarovalniški preiskovalci, avtomobilsko zavarovanje
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1872; Prenosov: 127
Celotno besedilo (782,93 KB) |
3. A MODERN MESE HORIZONTJAI (Darvasi László: Trapiti és Varró Dániel: Túl a Maszat-hegyen)Julija Visočnik, 2012, diplomsko delo Opis: Szakdolgozatomban betekintést szeretnék nyújtani a modern gyermekirodalom kialakulásába, értelmezési horizontjaiba és jellegzetességeibe. Írásomban a mai magyar gyermekirodalom két sikerkönyvét, kanonizált művét – Darvasi László Trapiti című meseregényét és Varró Dániel Túl a Maszat-hegyen című verses regényét – hasonlítom össze.
Mesék mindig is voltak, hiszen ilyen módon szórakoztak a felnőttek szabadidejükben, így folyt gyorsabban a munka. A mese kezdetben nem a gyerekeknek szólt, hanem a felnőtteknek. A népmesékből erednek a mai modern mesék is, amelyek illeszkednek a mai életstílushoz. A modern mese kialakulásának bemutatása szakdolgozatom első része.
Második része a két mese olvasásretorikai elemzése és szöveginterpretációja: a két mű címértelmezése, műfaji meghatározása, a főszereplők jellemzése, a mesék nyelvezetének és stílusának meghatározása stb.
Mindkét műben megtalálhatók azok a kulcsmotívumok, melyek a fiktív és a mai reális világ ötvözetére utalnak. Dolgozatom komparatív része a két mű közös jellemzőinek és eltéréseinek feltárására törekszik. Külön figyelmet fordítottam a mese nyelvezetére, intertextuális jelrendszerének felfedésére, valamint rejtett pedagógiai szándékának kimutatására.
Ključne besede: gyermekirodalom, Darvasi László: Trapiti, Varró Dániel: Túl a Maszat-hegyen, mese, meseregény
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3268; Prenosov: 196
Celotno besedilo (846,57 KB) |
