1. Environmental responsibility and communication in selected companies in the Podravska statistical regionZala Virant, Janez Osojnik, Andreja Kozmus, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The paper presents best practices pursued by eight companies from the Podravska statistical region selected because they promote green transition in this society. In the theoretical section, the article presents environmental responsibility as part of corporate social responsibility and deals with the type of communication needed to address and motivate people to implement the EU Green Deal goals. The empirical section analyses eight semi-structured interviews with representatives from selected companies in the Podravska statistical region. The results highlight long-term efforts to raise public awareness about the environmental crisis (without major visible effects), financial aid as the main motivation factor to implement green practices, shortage of specific training courses in communication, and the need for locally focused training.
Ključne besede: environmental responsibility, sustainability, sustainable organisational practices, green motives, communication, Podravska statistical region
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (921,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izračun elektromagnetnega polja v okolici ozemljitvenega sistema ob udaru strele : magistrsko deloDanilo Osojnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo analizirali električni potencial in napetost koraka na površini zemlje v prisotnosti ozemljitvene mreže. To smo storili tako, da smo najprej določili enoplastni in triplastni model zemlje. Podatke za določitev modelov smo pridobili iz meritev, pri čemer smo uporabili Wennerjevo metodo. Enoplastni model smo določili iz povprečja izmerjenih vrednosti specifične upornosti, medtem ko smo triplastni model določili s pomočjo optimizacijskih metod. Nato smo v programu Flux 3D izdelali različne modele zemlje z ozemljitveno mrežo. Ta je imela različno gostoto in se je nahajala na treh različnih globinah. Na opisanih modelih smo simulirali udar strele in analizirali potencial na površini in v globini zemlje. Iz potencialov smo izračunali napetost koraka in jo za obravnavane scenarije med seboj primerjali.
Ključne besede: Prenapetosti, ozemljitvena mreža, potencial, napetost koraka
Objavljeno v DKUM: 02.07.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 99
Celotno besedilo (8,65 MB) |
3. Demosova plebiscitna pobuda: analiza spominske literature in dogajanje konec oktobra in v začetku novembra 1990Janez Osojnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Na podlagi spominske literature, arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, slovenskega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature članek obravnava Demosovo plebiscitno pobudo, ki je rezultirala v izvedbi glasovanja o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990. V ta namen je avtor primerjal in kritično analiziral dostopne podatke o nastanku plebiscitne pobude in o dogajanju na sicer dva dneva trajajočem sestanku Demosovega poslanskega kluba 9. novembra 1990, ko je ta podprl izvedbo plebiscita. Na podlagi tega je avtor poskušal rekonstruirati takratno dogajanje.
Ključne besede: zgodovina Slovenije, plebiscit, 1990, osamosvojitev Slovenije, sestanek v Poljčah
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kombiniranje modelov razvrščanja vzorcev za razpoznavanje čustvenih izrazov iz posnetkov obraza v nekontroliranem okolju : diplomsko deloJuš Osojnik, 2023, diplomsko delo Opis: V tem delu smo se ukvarjali z razpoznavanjem čustvenih izrazov v nekontroliranem okolju.
Uporabljali smo metodo prenosnega učenja, kjer smo učili arhitekture konvolucijskih nevronskih mrež: EfficientNetB0, ResNet50, DenseNet121, InceptionV3 in Xception, na naboru podatkovnih zbirk FER-2013, AffectNet, AFEW/SFEW in Aff-Wild2. Modele smo nato kombinirali na osnovi rezultatov z metodama povprečenja in glasovanja. Modele smo kombinirali tudi na osnovi izluščenih značilnic. Uspešnost modelov smo merili po metrikah natančnosti in ocene F1. Na podatkovni zbirki FER-2013 smo dosegli najboljšo natančnost 72 %, na zbirkah AffectNet 67 %, AFEW/SFEW 47 % in Aff-Wild2 52 % natančnost. Z našimi rezultati smo se približali najuspešnejšim raziskavam, ki so na posameznih podatkovnih zbirkah dosegle natančnosti: FER-2013 77 %, AffectNet 67 %, AFEW/SFEW 54 % in Aff-Wild2 52 %.
Ključne besede: prepoznavanje čustvenih izrazov, slike obrazov, globoke nevronske mreže, modelno združevanje, ekstrakcija značilnic, okolje Keras
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 60
Celotno besedilo (4,01 MB) |
5. Vpliv destinacijske znamke na prepoznavnost turistične destinacijeMatias Osojnik, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo vpliv destinacijske znamke na prepoznavnost turistične destinacije. Da bi lahko razumeli vsebino pojma destinacijska znamka in turistična destinacija, v teoretičnem delu predstavimo teorijo o turističnih destinacijah, njihovih značilnostih in strateški vidik trženja destinacije. Opredelimo tudi vsebino destinacijske znamke in navedemo nekaj primerov slovenskih in mednarodnih destinacijskih znamk. V zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavimo načine oglaševanja destinacijskih znamk in analiziramo nekaj primerov vplivov destinacijskih znamk na prepoznavnost turistične destinacije s pomočjo družbenih omrežij.
V empiričnem delu sledi analiza destinacijskih znamk, ki smo jo pripravili s pomočjo anketiranja in intervjuja z go. mag. Livijo Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije. Intervju je poglobil razumevanje slovenske destinacijske znamke »I feel Slovenia«, kar nam je pomagalo pri primerjavi slovenske destinacijske znamke z znamko Nove Zelandije. Z anketo smo pridobili podatke o prepoznavnosti destinacijskih znamk in ugotovili, kateri kanali oglaševanja se najpogosteje uporabljajo pri izbiri turistične destinacije. Analizirali smo tudi pozicioniranje občine Hoče-Slivnica, naredili SWOT analizo za področje razvoja turizma omenjene občine in pripravili konkreten predlog za uvedbo destinacijske znamke »Hočem doživeti Hoče«, pri čemer smo navedli načine trženja s pomočjo socialnih omrežij in primere potencialnih turističnih produktov, ki bi jih lahko uvedli v Hočah.
Ključne besede: turizem, destinacijska znamka, turistična destinacija, oglaševanje, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,14 MB) |
6. Izvedba vodenja sinhronskega reluktančnega stroja : diplomsko deloDanilo Osojnik, 2021, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo načrtovali vodenje sinhronskega reluktančnega stroja, ki smo ga nato izvedli na eksperimentalnem sistemu. Za načrtovanje in sintezo vodenja smo izpeljali ustrezen model stroja, ki smo ga izpeljali s pomočjo teorije vezij. V diplomskem delu je prikazan nelinearen model obravnavanih strojev in pretvorba le-tega v linearen model s pomočjo ustreznih matematičnih transformacij. Obravnavanemu modelu smo nato z različnimi preizkusi določili parametre in s programskim orodjem Matlab in Simulink simulacijsko preizkusili načrtovano kaskadno regulacijo hitrosti. Na koncu smo na reluktančnem stroju Siemens 1FP1014R40DB221AB4-Z vodenje tudi eksperimentalno preizkusili. Za potrebe vodenja smo uporabili močnostni pretvornik TIDA-00366 in razvojno orodje TI Launchpad 28379D.
Ključne besede: sinhronski reluktančni stroj, dinamični model, kaskadna regulacija hitrosti, TI Launchpad 28379D
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 880; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,48 MB) |
7. Velika Britanija in Koroška, 1918–1920Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 222
Celotno besedilo (769,73 KB) |
8. Vpliv diklofenaka na krvavitev, funkcijo trombocitov in porabo opiatov po premostitvi venčnih arterijIrena Osojnik, 2019, doktorska disertacija Opis: Po srčni operaciji učinkovita analgezija prepreči bolnikovo neugodje ter zmanjša obolevnost in dolžino hospitalizacije ter tako zmanjša stroške zdravljenja. Vodenje anestezije po srčni operaciji je multimodalni pristop in eden od pristopov je dodajanje nesteroidnega antirevmatika opiatnemu analgetiku. Nesteroidni antirevmatiki zmanjšajo porabo opiatov po operaciji in njihove stranske učinke. Uporaba nesteroidnih antirevmatikov lahko vpliva na krvavitev, moti ledvično funkcijo in povzroči možne ishemične dogodke.
Z našo raziskavo smo nameravali ugotoviti, ali diklofenak zmanjša porabo opioidov in njihovih stranskih učinkov. Prav tako smo ugotavljali vpliv diklofenaka na krvavitev in funkcijo trombocitov po premostitvi venčnih arterij z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka.
Izvedli smo kontrolirano randomizirano raziskavo, v katero je bilo zajetih 72 bolnikov. Razdelili smo jih v dve skupini. Skupina, ki je dobila diklofenak, je dobila 75 mg tega zdravila v obliki Neodolpasse v 250 ml infuziji v dveh odmerkih, prvega tri ure po operaciji in naslednjega po 12 urah. Skupina, ki ni dobila diklofenaka (kontrolna skupina), je dobila 250 ml fiziološke raztopine. Obe skupini sta dobili za analgezijo opioidni analgetik Dipidolor (piritramid) 5 mg na 8 ur in vmes po potrebi do zadovoljive analgezije. Pri bolnikih smo spremljali porabo opioidov, teste strjevanja krvi, funkcijo trombocitov in krvavitev ter porabo krvnih pripravkov po operaciji. Dodatno smo spremljali tudi morebitni porast vrednosti sečnine, kreatinina in troponina. Za analizo smo uporabili ustrezne statistične teste in p < 0,05 smo vzeli kot mejo statistične značilnosti.
Z našo raziskavo pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotovili manjše porabe opioidnih analgetikov po srčni operaciji in manj stranskih učinkov opioidov. Pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotavljali krajšega časa do odstranitve dihalne cevke, hitrejšega odpusta iz enote intenzivne terapije in bolnišnice. Pri ugotavljanju testov funkcije trombocitov nismo ugotavljali motene agregacije trombocitov v skupini, ki je dobila diklofenak. Prav tako skupina z diklofenakom ni imela povečane krvavitve in povečane porabe krvnih pripravkov v zgodnjem pooperativnem obdobju.
Ključne besede: srčna kirurgija, premostitev venčnih arterij, zunajtelesni krvni obtok, nesteroidna protivnetna zdravila, diklofenak, agregacija trombocitov, krvavitev po srčni operaciji, pooperativna analgezija
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1864; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. Primerjalna analiza osebnosti slovenskega radiaNuša Osojnik, 2018, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, do katere mere je nedosledna raba slovenskega knjižnega jezika radijskih osebnosti za uporabnika kot prejemnika informacij še dopustna, da ne zmoti njegove pozornosti. Da bi to dosegli, si bomo pomagali z analizo, ki jo je leta 2010 postavila Lengar Verhovnikova. Ker nas zanima, kakšen vpliv ima raba slovenskega knjižnega jezika na poslušalca, bomo analizirali šest govorov iz različnih časovnih obdobij. Analizirali bomo različne naglase, poudarke, hitrost govora in premore. Predvidevamo, da radijski govorniki na lokalnih radijskih postajah ne uporabljajo popolnoma pravilnega knjižnega jezika, zato smo z anketo prišli do ugotovitev, da manjše napake pri govoru za poslušalce niso moteče in ne vplivajo na poslušalčevo zbranost in razumevanje. Predvidevamo, da je na komercialnih radijskih postajah (npr. Radio Center, Radio 1) uporaba neknjižnega jezika bolj sprejemljiva kot na javnih radijskih postajah (npr. radiotelevizija Slovenija).
Ključne besede: radio, radijski govor, osebnosti slovenskega radia, primerjalna analiza
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1392; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,11 MB) |
10. PRIMERJAVA VIDIKOV DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI STAROSTNIKIH IZ RAZLIČNIH BIVALNIH OKOLIJAna Lucija Osojnik, 2016, magistrsko delo Opis: Proces staranja prinaša spremembne tako na telesnem kakor tudi na duševnem zdravju posameznikov. Ker se svetovno prebivalstvo vedno bolj stara, mlajši del populacije pa je vedno bolj zaposlen, se pojavljajo vprašanja povezana z oskrbo starejše populacije. V raziskavi smo pod drobnogled vzeli starostnike, ki živijo v lastnih domovih (LD) ter te, ki živijo v domovih za starejše občane (DSO). Zanimale so nas razlike in podobnosti v vidikih duševnega zdravja. Perverjali smo, ali se uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) povezuje z vidiki duševnega zdravja.
Končni kvantitativni vzorec je sestavljajo 97 posameznikov, ki živijo v DSO in 99 posameznikov, ki živijo v LD. Kvalitativni vzorec je sestavljala 1 udeleženka iz DSO ter 3 posameznice, ki bivajo v LD. Kvantitativni del je zajemal reševanje vprašalnikov, ki preverjajo stopnjo duševnega zdravja (DASS 21, WHO5, PSS, INQ 15), medtem ko je kvalitativni del zajemal komentiranje raziskovalnih hipotez. Sintetizirani rezultati so pokazali, da obstajajo nekatere razlike v preučevanih vidikih duševnega zdravja, in sicer tisti, ki bivajo v DSO so v primerjavi s tistimi, ki bivajo v LD, dosegli statistično pomembno višje povprečje na lestvici depresije
starostniki se glede na bivalno okolje različno zaznavajo kot breme ter imajo različno stopnjo pripadnosti; starostniki, ki bivajo v LD, uporabljajo statistično pomembno več IKT v primerjavi s starostniki, ki bivajo v DSO; manj različnih IKT kot starostniki uporabljajo, bolj se pri njih izraža depresivnost, zaznavanje sebe kot bremena in samomorilna ideacija.
Ključne besede: duševno zdravje, starostniki, dom za stareše občane, lastni dom, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno v DKUM: 09.05.2016; Ogledov: 1495; Prenosov: 298
Celotno besedilo (899,40 KB) |
