1. Prospektivna raziskava okužbe s človeškimi papilomavirusi pri moških z anogenitalnimi bradavicami in zdravih prostovoljcihVesna Tlaker, 2024, doktorska disertacija Opis: Da bi pridobili globlji vpogled v naravni potek anogenitalnih bradavic (AGB) in dinamiko okužbe s HPV, smo v prospektivni raziskavi spremljali moške paciente z novodiagnosticiranimi AGB in zdrave kontrolne preiskovance. Med vstopom in šestimi kontrolnimi obiski (vsakih 2,6 meseca) smo zbrali tkivne vzorce AGB in 1.232 vzorcev dlak iz anogenitalne regije in obrvi. To predstavlja najtesnejše dolgotrajno spremljanje pacientov z AGB doslej. Pacienti so bili zdravljeni v skladu z uveljavljenimi postopki, večinoma krioterapijo. Ugotovili smo tesno povezavo med prisotnostjo HPV6/11 v dlakah in klinično vidnimi AGB, z visoko stopnjo ujemanja na ravni (pod)linij pri posameznih pacientih. Delež pacientov z vidnimi AGB in HPV6/11-pozitivnimi dlakami se je med spremljanjem zmanjševal s podobnimi trendi. Nobena različica HPV6/11 ni bila povezana z večjo stopnjo ponovitve AGB. Kljub zdravljenju je visok odstotek pacientov z AGB doživel eno ali več ponovitev AGB.Pacienti s HPV6/11-pozitivnimi vzorci dlak ali vidnimi AGB na prejšnjem obisku so imeli znatno večje možnosti za pojav vidnih AGB ob naslednjem obisku. Naši izsledki kažejo na potrebo po nadaljnjih raziskavah za poglobljeno razumevanje naravnega poteka okužbe s HPV6/11, za spodbujanje ozaveščenosti o AGB in podporo širokemu dostopu do cepljenja proti HPV za oba spola in širše starostne skupine.
Ključne besede: anogenitalne bradavice, humani papilomavirus, HPV6, HPV11, prospektivna raziskava
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. Risk factors for systemic reactions in typical cold urticaria : results from the COLD-CE studyMitja Košnik, Dejan Dinevski, Simon Francis Thomsen, Daria Fomina, Elena Borzova, Kanokvalai Kulthanan, Raisa Meshkova, Dalia Melina Ahsan, Mona Al-Ahmad, Jovan Miljković, Dorothea Terhorst, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Cold urticaria (ColdU), i.e. the occurrence of wheals or angioedema in response to cold exposure, is classified into typical and atypical forms. The diagnosis of typical ColdU relies on whealing in response to local cold stimulation testing (CST). It can also manifest with cold-induced anaphylaxis (ColdA). We aimed to determine risk factors for ColdA in typical ColdU.
Methods: An international, cross-sectional study COLD-CE was carried out at 32 urticaria centers of reference and excellence (UCAREs). Detailed history was taken and CST with an ice cube and/or TempTest® performed. ColdA was defined as an acute cold-induced involvement of the skin and/or visible mucosal tissue and at least one of: cardiovascular manifestations, difficulty breathing, or gastrointestinal symptoms.
Results: Of 551 ColdU patients, 75% (n=412) had a positive CST and ColdA occurred in 37% (n=151) of the latter. Cold-induced generalized wheals, angioedema, acral swelling, oropharyngeal/laryngeal symptoms, and itch of earlobes were identified as signs/symptoms of severe disease. ColdA was most commonly provoked by complete cold water immersion and ColdA caused by cold air was more common in countries with a warmer climate. Ten percent (n=40) of typical ColdU patients had a concomitant chronic spontaneous urticaria (CSU). They had a lower frequency of ColdA than those without CSU (4% vs 39%, p=0.003). We identified the following risk factors for cardiovascular manifestations: previous systemic reaction to a Hymenoptera sting, angioedema, oropharyngeal/laryngeal symptoms, and itchy earlobes.
Conclusion: ColdA is common in typical ColdU. High-risk patients require education about their condition and how to use an adrenaline autoinjector.
Ključne besede: adrenaline autoinjector, cold urticaria, COLD-CE, risk factors, systemic reactions, epinephrine, therapeutic use, self administration, injections, intramuscular, methods
Objavljeno v DKUM: 06.08.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Urtikarija zaradi hlada - dejavniki tveganja za prizadetost dihal ali kardiovaskularnega sistemaMojca Bizjak, 2022, doktorska disertacija Opis: Urtikarijo zaradi hlada (UH), pri kateri se pojavijo s hladom izzvane urtike, angioedem ali oboje hkrati, delimo na tipično in atipično obliko. Diagnoza tipične UH temelji na pozitivnih lokalnih stimulacijskih testih (LST). Pri UH se lahko razvijejo tudi sistemske reakcije. Namen raziskave je bil določiti dejavnike tveganja za sistemske reakcije pri tipični UH. Mednarodna raziskava imenovana COLD-CE (tj. Urtikarija zaradi hlada in druge s hladom izzvane reakcije – celostno ovrednotenje) je potekala v 32 UCARE centrih (angl. Urticaria Center(s) of Reference and Excellence). Pridobili smo natančne anamnestične podatke in opravili LST s kocko ledu in/ali napravo TempTest®. Prizadetost dihal smo definirali kot dispnejo, piskanje ali stridor. Prizadetost kardiovaskularnega sistema smo definirali kot hipotenzijo ali izgubo zavesti in/ali druge simptome povezane s hipotenzijo (tj. omotica, občutek omedlevice ali nemoči). V raziskavo smo vključili 551 bolnikov z UH in 75 % od njih je imelo pozitivne LST (tj. tipično UH). Pri 40 bolnikih s tipično UH smo diagnosticirali tudi kronično spontano urtikarijo (KSU). Prizadetost dihal je nastopila pri 22 % in prizadetost kardiovaskularnega sistema pri 31 % bolnikov s tipično UH brez KSU. Ugotovili smo tri neodvisne dejavnike tveganja za prizadetost dihal: pričetek UH v otroštvu, orofaringealni in/ali laringealni simptomi ter srbež uhljev. Neodvisni dejavniki tveganja za prizadetost kardiovaskularnega sistema pa so: angioedem, orofaringealni in/ali laringealni simptomi, srbež uhljev ter predhodna sistemska reakcija na pik kožekrilca.
Ključne besede: COLD-CE, dejavniki tveganja, urtikarija zaradi hlada, sistemske reakcije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 79
Celotno besedilo (12,05 MB) |
4. Razporeditev genotipov človeških papilomavirusov v različnih oblikah kožnih bradavicVesna Breznik, 2020, doktorska disertacija Opis: Poznavanje razporeditve vzročnih genotipov HPV v najpogostejših kliničnih tipih kožnih bradavic (KB) je izjemno pomembno za razvoj preventivnih cepiv proti kožnim genotipom HPV. V tej raziskavi so bili na osnovi ocenjenih virusnih bremen opredeljeni vzročni genotipi HPV v 203 sveže zamrznjenih tkivnih vzorcih histopatološko potrjenih KB - 185 navadnih (NB) in 18 plantarnih bradavicah (PB), ki so bile odvzete skupno 138 imunsko-kompetentnim bolnikom. Vsi tkivni vzorci so bili s tipsko specifično kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (PCR) testirani na najpogostejše Alphapapillomaviruse (Alpha-PV) ki so potencialni povzročitelji KB (HPV-2/-27/-57) in Mu-PV (HPV-1/-63/-204) ter s konvencionalnim širokospektralnim PCR-jem za opredeljevanje prisotnosti 23 nizkorizičnih HPV. Deoksiribonukleinska kislina HPV je bila identificirana v 176/185 (95 %) NB in v vseh PB. Na podlagi ocenjenih virusnih bremen večine opredeljenih genotipov HPV in določene mejne vrednosti pri eni virusni kopiji/celico so bili v tej raziskavi kot potencialni povzročitelji kožnih sprememb (vzročni genotipi HPV) opredeljeni HPV-2/-27/-57 (v približno treh četrtinah NB in v dveh tretjinah PB) ter HPV-1 (v 4 % NB in v eni tretjini PB). Čeprav so bile sočasne okužbe z več genotipi HPV identificirane v približno eni tretjini NB in PB, so bile potencialne vzročne so-okužbe opredeljene v samo 2 % NB, medtem ko jih v vzorcih PB nismo zaznali. Naše ugotovitve nakazujejo na nekoliko različno razporeditev potencialnih vzročnih genotipov HPV-2/-27-/57 in HPV-1 v NB in PB, s predominanco genotipa HPV1 za plantarno lokacijo, kar potrjuje potrebo po vključitvi virusom podobnih delcev genotipov HPV-2/-27-/57/-1 v bodoče cepivo proti kožnim genotipom HPV.
Ključne besede: človeški papilomavirusi, HPV, genotip, rod, kožne bradavice, navadne bradavice, plantarne bradavice, virusno breme, citopatogeni učinek, histopatologija, PCR, genotipizacija, inkluzije
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1020; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,31 MB) |
5. KLINIČNA IN GENETSKA RAZISKAVA BOLNIKOV Z EDEMOM GOLENI IN SINDAKTILIJO PRSTOV NOGTanja Planinšek Ručigaj, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Limfedem, periferni zastoj beljakovinsko bogate intersticijske tekočine v tkivu, nastane zaradi motenj v transportu limfne tekočine. Kaže se kot otekanje udov ali drugih delov telesa. Motnje v transportu limfne tekočine so lahko posledica presežka intersticijske limfne tekočine ali nepravilnega delovanje limfnega sistema. Slednje je v razvitem svetu v večji meri posledica zdravljenja rakavih obolenj (sekundarni limfedem), v manjšem deležu pa se pri bolnikih razvije primarni limfedem, ki je prisoten že ob rojstvu ali se pojavi kasneje v življenju. Primarni limfedemi lahko nastanejo zaradi dednih genetskih mutacij (okrog 10 % primarnih limfedemov), medtem ko je približno 90 % motenj v razvoju limfnega sistema (limfnega žilja ali bezgavk) posledica sporadičnih mutacij. Poleg tega podatki iz literature nakazujejo na možno genetsko ozadje tudi pri bolnikih z edemom goleni in kožno sindaktilijo baze II. in III. nožnega prsta. Nezdravljen ali prepozno zdravljen limfedem privede do napredujočega slabšanja otekline, številnih zapletov in slabše kvalitete življenja bolnika. Z raziskavo smo želeli opredeliti genetsko ozadje slovenskih bolnikov z dednim primarnim limfedemom. Genetsko analizo smo želeli opraviti tudi pri skupini bolnikov s kožno sindaktilijo baze II. in III. prsta na nogi in otekanjem goleni. V raziskavo smo vključili pet slovenskih družin z znanim dednim primarnim limfedemom ter skupino 40 bolnikov z nepojasnjenim edemom goleni in kožno sindaktilijo baze II. in III. nožnega prsta. Po natančni klinični opredelitvi smo za genetsko analizo uporabili metodo sekvenciranja naslednje generacije in sekvenciranja po Sangerju. S sekvenciranjem smo opredelili prisotnost mutacij v 26 genih, ki jih povezujemo z nastankom primarnnega limfedema, in v 19 genih, ki jih povezujemo s sindaktilijo. V prvi slovenski raziskavi bolnikov z dednim primarnim limfedemom smo pri treh družinah potrdili genetsko ozadje bolezni. V Družini 1 smo našli novo, do sedaj neopisano mutacijo gena FOXC2, kjer smo dokazali heterozigotno vstavitev adenozina za citozinom na nukleotidnem mestu 867 (c.867_868insA). Ker odkrita mutacija ni bila predhodno opisana v literaturi, smo dodatno testirali 182 zdravih posameznikov (kontrole), pri katerih omenjene mutacije nismo dokazali. V Družini 2, v kateri ima vseh sedem otrok dedni primarni limfedem, kar nakazuje na dominantno avtosomno dedovanje, nismo našli nobene mutacije v katerem koli izmed 26 preiskovanih genov, povezanih z nastankom dednega primarnega limfedema. V Družinah 3 in 4 smo pri družinskih članih z dednim primarnim limfedemom obeh spodnjih udov odkrili mutacijo Pro1137Leu (c.3410C>T) v eksonu 25 gena FLT4, ki je bila predhodno že opisana v literaturi. Pri dveh družinskih članih Družine 5 smo dokazali mutacijo Leu394Met (c.1180C>A) v eksonu 12 gena TSC2. Naša bolnika z različico TSC2 se od ostalih bolnikov, opisanih v literaturi, razlikujeta po tem, da nimata nobenih drugih kliničnih znakov tuberozne skleroze, ki je sicer povezana z mutacijami v TSC. V skupini bolnikov z edemom goleni in kožno sindaktilijo baze II.-III. prsta nog nismo potrdili povezave med genetskimi variantami in limfedemom ali sindaktilijo. V doktorski disertaciji smo prvič genetsko opredelili slovenske bolnike z dednim primarnim limfedemom. Odkrili smo novo, v literaturi do sedaj še neopisano mutacijo v genu FOXC2, ter potrdili mutacije v genih FLT4 in TSC2. Pri družinah z dednim primarnim limfedemom, pri katerih nismo našli nobene mutacije v najpomembnejših genih, bodo potrebne nadaljnje raziskave za potrditev genetskega ozadja nastanka limfedemov. Opredelitev mutacij pri teh bolnikih je pomembna zaradi genetskega svetovanja mladim bolnikom pri načrtovanju družine, za svetovanje glede načina življenja, načrtovanja posamezniku prilagojene terapije, zaradi preprečevanja slabšanja edema ter pojava neželenih zapletov, do katerih lahko privede prepozno ali nepravilno zdravljenje in zagotavljanja boljše kvalitete življenja.
Ključne besede: dedni primarni limfedem, otekanje nog, sindaktilija prstov nog, genetska analiza, mutacija FOXC2, mutacija FLT4, mutacija TSC2
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 2049; Prenosov: 161
Celotno besedilo (6,56 MB) |
6. A novel mutation in the FOXC2 gene : a heterozygous insertion of adenosine (c.867insA) in a family with lymphoedema of lower limbs without distichiasisTanja Planinšek Ručigaj, Matija Rijavec, Jovan Miljković, Julij Gyula Šelb, Peter Korošec, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Primary lymphoedema is a rare genetic disorder characterized by swelling of different parts of the body and highly heterogenic clinical presentation. Mutations in several causative genes characterize specific forms of the disease. FOXC2 mutations are associated with lymphoedema of lower extremities, usually distichiasis and late onset.
Patients and methods: Subjects from three generations of a family with lymphoedema of lower limbs without distichiasis were searched for mutations in the FOXC2 gene.
Results: All affected family members with lymphoedema of lower limbs without distichiasis, and still asymptomatic six years old girl from the same family, carried the same previously unreported insertion of adenosine (c.867insA) in FOXC2.
Conclusions: Identification of a novel mutation in the FOXC2 gene in affected family members of three generations with lymphoedema of lower limbs without distichiasis, highlights the high phenotypic variability caused by FOXC2 mutations.
Ključne besede: primary lymphedema, FOXC2 mutation, distichiasis, lower limbs lymphedema
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1352; Prenosov: 175
Celotno besedilo (538,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Necrolytic migratory erythema associated with hyperglucagonemia and neuroendocrine hepatic tumorsPij B. Marko, Jovan Miljković, Tatjana Grmek-Zemljič, 2005, pregledni znanstveni članek Opis: We present a 61-year-old man with a 2-year history of persistent disseminated, psoriasiform annular pruritic lesions, acrodermatitis, weight loss, anemia and diabetes. Histopathology of the affected skin showed nonspecific subacute psoriasiform dermatitis. The computed tomographic scan of the abdomen revealed multiple hepatic tumors. Histopathological examination of ultrasound-guided needle biopsy from a hepatic lesion demonstrated a neuroendocrine tumor. Somatostatin-receptor scintigraphy with radio-labelled octreotide confirmed the likelihood of the neuroendocrine nature of the hepatic tumors and excluded the presence of other such lesions throughout the rest of the body, including the pancreas. The serum glucagon level was markedly increased. The diagnosis of necrolytic migratory erythema associated with hyperglucagonemia and neuroendocrine hepatic tumors was made and therapy with the long-acting somatostatin analogue octreotide was started. The skin changes resolved after the initiation of therapy, but no improvement of other symptoms was observed. Having reached the final stage of the disease, which was further complicated by congestive heart failure, the patient died one year later. As no autopsy was performed, we were unable to establish whether the hepatic tumors represented a metastatic process of previously undetected pancreatic glucagonoma or if they were extra-pancreatic glucagon-secreting tumors. The correct diagnosis of necrolytic migratory erythema is important, since it might be the clue for early detection of glucagonoma or of extra-pancreatic glucagon-secreting tumors.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1242; Prenosov: 33
Povezava na celotno besedilo |
8. Ulcus vulvae acutumKatarina Trčko, Mirjam Belič, Jovan Miljković, 2007, strokovni članek Opis: A 29-year old female presented with a history of sudden onset of genital ulcers with fever and malaise. The clinical picture and course of the disease corresponded to the diagnosis of acute vulvar ulcer. No relevant etiologic factors could be ascertained. Treatment with doxycycline and systemic corticosteroids led to the resolution of the ulcerations after three weeks. Although the disease is rare, it is important to include it in the differential diagnosis of genital ulcers.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1445; Prenosov: 37
Povezava na celotno besedilo |
9. Erythropoietic protoporphyria patients in SloveniaPij B. Marko, Jovan Miljković, Maksimiljan Gorenjak, Petra Povalej Bržan, Aleksej Kansky, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Background: There are only scarce epidemiological data on the prevalence of erythropoietic protoporphyria (EPP) in a given population. The aim of this study was to assess the prevalence of EPP within the Slovenian population. Materials and methods: The patients were selected by routine examination of photosensitive patients and by studying hospital records. A quantitative method was used to assess protoporphyrin, with values larger than 530 nm/l considered elevated. Results: 32 EPP patients were detected, which allows us to estimate the prevalence of EPP in Slovenia at 1.75 per 100,000 inhabitants.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1082; Prenosov: 35
Povezava na celotno besedilo |
10. |
