1. Povezanost učnega uspeha, socialne anksioznosti in zaznane samoučinkovitosti pri učencih in dijakih : magistrsko deloOrijana Reš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezanost med učnim uspehom, socialno anksioznostjo in zaznano samoučinkovitostjo pri učencih in dijakih. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali ima zaznana samoučinkovitost vlogo mediatorja med učnim uspehom in socialno anksioznostjo, zanimala pa nas je tudi izraženost posameznih dejavnikov glede na spol in glede na starostno skupino. Naš vzorec je sestavljalo 160 učencev osnovnih in srednjih šol, od tega je bilo 57 učencev 8. razredov osnovnih šol in 103 dijakov 3. letnikov srednjih šol. Uporabili smo lestvico socialne anksioznosti za mladostnike (SAS-A; La Greca & Lopez, 1998) in lestvico samoučinkovitosti (GSE; Schwarzer, 1995).
Rezultati so pokazali, da med učnim uspehom in socialno anksioznostjo ni pomembne neposredne povezave, medtem ko so pokazali statistično pomembno povezavo med učnim uspehom in zaznano samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo in zaznano samoučinkovitostjo. Mediacijska analiza je pokazala, da zaznana samoučinkovitost popolnoma mediira odnos med socialno anksioznostjo in učnim uspehom, kar pomeni, da socialna anksioznost ne vpliva neposredno na učni uspeh, temveč posredno preko zaznane samoučinkovitosti. Glavni prispevek raziskave je tako povezan z ugotovitvijo, da lahko z zvišanjem zaznane samoučinkovitosti neposredno vplivamo na znižanje socialne anksioznosti in posredno na zvišanje učnega uspeha. Rezultati podpirajo Bandurovo socialno-kognitivno teorijo, ki zaznano samoučinkovitost opredeljuje kot osrednji mehanizem samoregulacije, hkrati pa odpirajo možnosti za razvoj šolskih intervencij, usmerjenih v krepitev občutka kompetentnosti in zmanjševanje socialnih stisk med mladostniki. Izsledki naše raziskave tako prispevajo k boljšemu razumevanju psiholoških dejavnikov učne uspešnosti in ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju. Ključne besede: učni uspeh, socialna anksioznost, zaznana samoučinkovitost, samoregulacijsko učenje, mediacijska analiza Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,45 MB) |
2. Spremljajoči dejavniki odločanja in počutja udeležencev med procesom izobraževanja v zavodih za prestajanje zaporne kazni : magistrsko deloVesna Krajnc, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo spremljajoče dejavnike odločanja in počutja udeležencev med procesom izobraževanja v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Izobraževanje ima v zavodih za prestajanje zaporne kazni pomemben vpliv na resocializacijo storilcev kaznivih dejanj. Namen raziskave je bil proučiti pogostost posameznikovih odločitev za izobraževanje, raziskati dejavnike, ki najpogosteje privabijo storilce kaznivih dejanj k vključitvi v izobraževanje, in dejavnike, ki jih najpogosteje odvrnejo od procesa izobraževanja, ugotoviti, kako se storilci kaznivih dejanj počutijo med samim procesom izobraževanja in kako na njihovo počutje vplivajo različni dejavniki. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo anketiranja. Izsledki raziskave prikazujejo, da storilce kaznivih dejanj k vključitvi v izobraževanja najbolj pritegne koristnost izobraževanj, najpogosteje pa jih od izobraževanj odvrnejo izobraževalni programi. Raziskava je v splošnem pokazala dobro počutje med samim procesom izobraževanja v zavodih za prestajanje zaporne kazni. V prihodnje bi bilo dobro poskušati izboljšati spremljajoče dejavnike odločanja za vključitev ali odklonitev od izobraževanja in počutja med procesom izobraževanja, kar bi lahko vodilo v izboljšanje izobraževanja v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Tako bi poskušali vedno več storilcev kaznivih dejanj privabiti k izobraževanju in izboljšati njihovo počutje med prestajanjem zaporne kazni. Ključne besede: izobraževanje, spremljajoči dejavniki, počutje, storilci kaznivih dejanj, zavod za prestajanje zaporne kazni Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,57 MB) |
3. Vloga prostočasnega jahanja pri obvladovanju učnih težav otrok : magistrsko deloHana Černe, 2025, magistrsko delo Opis: Šport in gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo na počutje in zdravje. Z empirično raziskavo smo proučili vlogo prostočasnega jahanja pri šolskem uspehu in reševanju učnih težav osnovnošolcev. Zbrali smo kvalitativne in kvantitativne podatke 49 osnovnošolcev, 39 staršev in 28 učiteljev jahanja iz različnih krajev, največ na severovzhodu Slovenije. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vpliv jahanja na šolski uspeh ni negativen, saj osnovnošolce sprosti, vzgaja in motivira pri opravljanju šolskih obveznosti. Večina osnovnošolcev jaha enkrat, dvakrat ali trikrat na teden tri leta ali več in je dosegla odličen ali prav dober končni šolski uspeh ter nima večjih učnih težav, približno ¼ je učencev s posebnimi potrebami. Na jahanju se dobro počutijo in so notranje motivirani za učenje. Pridobivajo telesne spretnosti, urijo pozornost ter koncentracijo. Učijo se skrbi za konja in pridobivajo delovne navade. Učitelji jahanja spodbujajo učence k samostojnosti in prevzemanju odgovornosti. Osnovnošolci opažajo, da so med učenjem jahanja postali bolj vztrajni in samozavestni, se znajo sprostiti pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter v družbi vrstnikov in bolj zaupajo vase ter v svoje sposobnosti. Tudi starši in učitelji jahanja opažajo podobne učinke jahanja na otroke, le z drugačnega zornega kota. Starši otrokom radi omogočijo jahanje, če opravljajo svoje obveznosti. Zavedajo se, da ima gibalna aktivnost pomembno vlogo pri razvoju pozitivne samopodobe pa tudi pri reševanju težav. Težave in močna področja otrok med delom z njimi spoznavajo tudi učitelji jahanja, ki se zavedajo, kako pomembna je podpora učitelja, vrstnikov – pogosto delajo v skupinski obliki – in konja, odnos s katerim otrokom veliko pomeni. Učitelji jahanja spodbujajo trud učencev. Napredovanje pri učenju jahanja jim prinaša občutek kompetentnosti, zato jim je tudi v šoli lažje. Ključne besede: rekreativno jahanje, učne težave, učenje, šolski uspeh, občutek kompetentnosti, gibalna aktivnost Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Internacionalizacija Univerze v Mariboru - nekaj primerov akademskega sodelovanja v mednarodnem prostoruPolona Tominc, Robert Presker, Pina Slaček, Mladen Kraljić, Joca Zurc, Vesna Rijavec, Jelena Krivograd, Anja Žnidaršič, Petra Gorjanc, Polona Šprajc, Igor Areh, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: univerze Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (547,28 KB) |
5. Percepcija učiteljev o njihovi usposobljenosti za poučevanje spolne vzgoje : magistrsko deloUrška Zver, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje poglede osnovnošolskih učiteljev o spolni vzgoji in njihovi usposobljenosti za poučevanje spolne vzgoje v Sloveniji. Teoretični del obravnava definicije in pomen celostne spolne vzgoje, zgodovinski razvoj področja ter usposobljenost učiteljev za poučevanje spolne vzgoje v Evropi in Sloveniji. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki so bili povezani s pomočjo integracije metod. Ugotovitve kažejo, da se osnovnošolski učitelji zavedajo pomembnosti spolne vzgoje, pri čemer v praksi največ poudarka namenjajo biološkim vsebinam. Kot ključne ovire za kakovostno obravnavo izpostavljajo pomanjkanje časa ter nezadostno usposobljenost, ki je posledica pomanjkanja specifičnih izobraževanj in praktičnih izkušenj. Magistrsko delo tako poudarja nujnost celostne prenove sistema spolne vzgoje v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju – tako z vidika boljše strokovne podpore in usposabljanja učiteljev kot tudi s sistemskim vključevanjem teh vsebin v učne načrte ter zagotavljanja več časa za njihovo obravnavo pri pouku. Ključne besede: spolna vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, usposabljanje učiteljev, celostni pristop, integracija metod Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,31 MB) |
6. Uveljavljanje pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju : doktorska disertacijaPolona Jančič Hegediš, 2025, doktorska disertacija Opis: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov. Ključne besede: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (4,90 MB) |
7. Povezava med zdravim življenjskim slogom in otrokovo zbranostjo pri pouku : magistrsko deloNastja Polajžer, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo zbranost učencev pri pouku v povezavi z njihovim zdravim življenjskim slogom, kar ima pomemben vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature in raziskav opredelili pojme, kot so zdrav življenjski slog, zdravje, dejavniki, ki vplivajo na celosten razvoj in oblikovanje življenjskega sloga, temeljna razvojna področja, zbranost, učna snov, koncentracija, pouk in njegova vloga v procesu učne uspešnosti, učenje, izobraževanje ter vloge deležnikov izobraževalnega procesa. Opredelili smo dosedanje raziskave s področja zdravega življenjskega sloga in na podlagi proučenega ugotovili, da v šolskem okolju nastajajo izzivi, povezani z vzgojnimi težavami, ki vplivajo na zbranost učencev pri pouku. Zato smo izpostavili raziskovalno vprašanje, ali zdrav življenjski slog vpliva na zbranost pri pouku. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako kakovosten življenjski slog otroci živijo danes in ali je povezan z učenčevo zbranostjo pri pouku. Cilj teoretičnega dela magistrskega dela je opredeliti te povezave, medtem ko je cilj empiričnega dela raziskava, izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da obstaja povezava med zdravim življenjskim slogom in zbranostjo učencev pri pouku. Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, izobraževanje, zbranost, razvojna področja, učna snov, pouk, učenje Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,59 MB) |
8. Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri obvladovanju vedenjskih težav učenk in učencev v osnovni šoliJoca Zurc, Giuliana Jelovčan, Vesna Štemberger Vučko, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Ukvarjanje z gibalnimi/športnimi aktivnostmi ponuja otroku možnosti za sodelovanje z drugimi, samopotrjevanje in izražanje ter pomeni enega izmed ključnih dejavnikov socializacije ter preprečevanja odklonskega vedenja. V raziskavi nas je zato zanimalo, katere značilnosti gibalne/športne aktivnosti so najmočneje povezane z obvladovanjem vedenjskih težav. Ugotovitve na reprezentativnem vzorcu 1782 slovenskih osnovnošolcev kažejo, da je gibalna/športna aktivnost najmočneje povezana z obvladovanjem vedenjskih težav ponotranjenja. Pri tem imajo ključno vlogo pogostnost in intenzivnost aktivnosti, vključitev v interesne športne dejavnosti, ukvarjanje s plesom ter omejitev sedečega načina prevoza v šolo. Ključne besede: osnovna šola, disciplina, hiperaktivnost, šport, zdrav življenjski slog Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (456,04 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Typology of health-related behavior : hierarchical cluster analysis among university studentsJoca Zurc, Matej Majerič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Physical and mental health show strong associations with health-related behavior. Uni versity students are one of the at-risk groups who are in a vulnerable transition phase from adolescence to adulthood, significantly affecting their health-related lifestyle. This study aims to identify different groups of university students with homogeneous health related behavior, considering their dietary habits, physical activity, alcohol and tobacco consumption, mental well-being and lifestyle change motives. For data collection, an anonymous, closed-ended paper-and-pencil questionnaire was administered to a sample of 171 university students. Data analysis was performed using descriptive statistics, a t-test for independent samples, a chi-square test, Spearman correlation and hierarchical cluster analyses (Ward’s method, Dendrogram). On average, students reported good health (M=4.84), including daily physical activity (M = 31.35 min) and regular consumption of fruits (M = 4.02) and vegetables (M = 4.19). The hierarchical cluster analysis revealed two distinct patterns among the students: “Caring for a healthy lifestyle” (N = 69) and “Physically inactive with poor mental well-being” (N = 62). Better health-related behavior was found among male students enrolled in higher study years (p ≤ 0.01). These findings provide newinsights into the different patterns of health-related behavior among university students that require targeted health promotion actions. Universities should develop and implement courses in healthy lifestyles and sustain them in the curricula. Ključne besede: higher education, university students, healthy lifestyle, mental well-being, cluster analyses Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (435,69 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Ali je spol otroka dejavnik učne uspešnosti v osnovni šoli?Joca Zurc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil proučiti razlike v učni uspešnosti med učenkami in učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na reprezentativnem vzorcu osnovnošolskih otrok ter poiskati dejavnike, ki najbolje pojasnjujejo razlike. Raziskava temelji na vzorcu 1783 otrok. Podatki so bili zbrani s standardiziranim vprašalnikom SSRS in analizirani z neparametričnimi statističnimi testi. Rezultati so pokazali, da statistično značilno višjo učno uspešnost dosegajo deklice, zlasti na področju branja, splošnega védenja in motivacije. Razvitost socialnih spretnosti, odsotnost vedenjskih težav in razvojnih primanjkljajev so se pokazali kot najznačilnejši dejavniki učnega uspeha v osnovni šoli. Na razredni stopnji je treba večjo pozornost nameniti razvoju bralnih sposobnosti dečkov. Ključne besede: razredni pouk, dejavniki učne uspešnosti, razlike med spoloma, socialne spretnosti, vedenjske težave Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,52 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |