| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1463; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
HIDROLIZA GLIKOZIDNO VEZANIH ANTIOKSIDANTOV V ČEBULNEM EKSTRAKTU S SUBKRITIČNO VODO
Jožica Ulčnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Povzetek Magistrsko delo prikazuje študijo možnosti uporabe subkritične vode kot hidroliznega medija za selektivno razgradnjo glikozidno vezanih antioksidantov v ekstraktu rdeče ptujske čebule. Iz neizkoriščenih čebulnih olupkov smo želeli pridobiti kvercetin, kot produkt z visoko dodano vrednostjo. S pomočjo konvencionalne ekstrakcije čebulnih olupkov smo pridobili čebulni ekstrakt, le-temu smo določili vsebnost totalnih fenolov v ekstraktu s Folin-Ciocalteu metodo. Ekstrakt smo hidrolizirali po postopku kislinske hidrolize s HCl in s tem določili vsebnost totalnega kvercetina v ekstraktu. Preučevali smo vpliv parametrov (temperatura, tlak in uporabljena vrsta plina v avtoklavu, kontaktni čas in koncentracija raztopine ekstrakta) na izkoristek hidrolize s subkritično vodo v šaržnem reaktorju. Na podlagi optimalnih pogojev v šaržnem reaktorju smo izvedli kontinuirno hidrolizo ekstrakta s subkritično vodo. Kvalitativno in kvantitativno vsebnost kvercetina v hidroliziranih vzorcih smo določili s HPLC analizo. Rezultati kažejo, da smo najvišji izkoristek ekstrakcije dosegli pri ekstrakciji zmlete mešanice olupka in jedilnega dela čebule z vodo pri temperaturi 95 °C. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov smo določili v ekstraktu čebulnega olupka, pridobljenega s 35 % raztopino etanola pri 80 °C. Najvišji odstotek hidrolize smo s šaržnim procesom dosegli pri 195 °C, kontaktnem času 12,5 min, uporabi CO2 pri tlaku 215 bar in koncentraciji raztopine ekstrakta 0,1 mg/ml. Na podlagi rezultatov HPLC meritev sklepamo, da pri šaržnem procesu, z naraščajočo koncentracijo vodne raztopine čebulnega ekstrakta odstotek hidrolize pada. Najvišji odstotek hidrolize pri kontinuirnem procesu smo dosegli pri temperaturi 200 °C, tlaku 102 bar, kontaktnem času 12,9 min in koncentraciji raztopine ekstrakta 0,5 mg/ml. HPLC analiza je pokazala, da kot stranska produkta med potekom hidrolizne reakcije poleg ostalih komponent nastajata 3,4-dihidroksi benzojska kislina in 5-hidroksi metil furfural, ki ga lahko zaradi razlik v topnosti v vodi separiramo od kvercetina.
Ključne besede: olupki rdeče čebule, glikozidi, hidroliza, subkritična voda, kvercetin
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 779; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici