Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Romana Kuga in Esej o slepoti je mogoče interpretirati kot alegoriji. Prikazujeta odsotnost moralnih vrednot in padec človeštva. Ljudje soočeni z nalezljivima boleznima, grozo in vsesplošno negotovostjo ne zmorejo narediti koraka eden k drugemu, pač pa v danih razmerah gledajo le nase, za tegobe drugih jim ni mar. Ob napadu kuge oziroma slepote se pokažejo bolezenski znaki družbe. Tako lahko opazimo ravnodušnost nekaterih posameznikov do sočloveka, neupravičene umore, nasilje vseh oblik, željo po nadzoru nad posameznikom oziroma nad skupino ljudi, neodzivnost oblasti ob nevšečnostih … Čeprav prednjačijo negativni odzivi in ravnanja, pa v obeh romanih najdemo osebe, ki tvorijo jedro pripovedi in se bolj ali manj aktivno vključujejo v boj proti zlu. So nazorni primeri, na kakšen način se je mogoče zoperstaviti zlu, ki jih obdaja. Zavedajo se, da individualizem ne pomaga, zato kolektivno nastopijo proti bolezni. Epidemiji kuge in slepote na eni strani močno poslabšata pogoje za življenje, na drugi strani pa omogočata, da posamezniki spremenijo svoj odnos do življenja in sočloveka. Obojim je skupno to, da poskušajo vztrajati v absurdni situaciji. Bolezen ni premagana zaradi njih, ampak se sčasoma umakne sama od sebe, ostaja pa vprašanje ali je kaj spremenila. Pripovedi od bralca zahtevata razmislek o temeljih etičnega sistema v sodobni družbi.
Ključne besede: Albert Camus, José Saramago, kuga, slepota, alegorija, (ne)morala, razčlovečenje, kolektivnost.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1407; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1006,92 KB)