| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PLAČILNA NEDISCIPLINA V ČASU GLOBALNE GOSPODARSKE KRIZE
Jože Mauer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Pri poslovanju podjetij prihaja do zamud v plačilih. Razlog za to je lahko nelikvidnost, nesolventnost ali namerno zamujanje. To pripelje do plačilne nediscipline, pojava, ki je prisoten že dolgo časa, vendar je v zadnjem času postal zelo velik problem. Z njim se spopada celotna Evropa. Lahko bi jo primerjali z boleznijo, ki se prenaša s podjetja na podjetje in ima vpliv tudi na državo. Ena hujših težav, ki jo lahko povzroča, je brezposelnost. Različni načini zavarovanja terjatev omogočajo delno zaščito pred plačilno nedisciplino. Lahko rečemo, da jo omilijo in ne preprečijo. Pomembno bi bilo posredovanje države, da plačilno nedisciplino prepreči pred nastankom, saj so instrumenti za zavarovanje terjatev previsok strošek za mala podjetja. Zaenkrat je najučinkovitejši način previdnost pri sklepanju poslov in redno spremljanje terjatev. Analiza prikazuje gibanje plačilne nediscipline od leta 2003 do 2010 v Sloveniji. Pomembne prelomnice, ki so vplivale nanjo, so vstop Slovenije v Evropsko unijo in globalna gospodarska kriza. Število neplačnikov ni dovolj učinkovit pokazatelj, temveč je potrebno upoštevati še celotno število udeležencev.
Ključne besede: PLAČILNA NEDISCIPLINA LIKVIDNOST SOLVENTNOST KAPITALSKA USTREZNOST
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 2403; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Primerjava slovenskega finančnega in mednarodnega aktuarskega pristopa pri obrestnem in obrestnoobrestnem računu
Jože Mauer, 2018, magistrsko delo

Opis: Obrestovanje nas obdaja na vsakem koraku. Vedno pogosteje trgovci objavljajo nove in nove načine prodaje pohištva in elektronskih naprav na obroke, nakup stanovanj na kredit, nakup avtomobilov na lizing ... Tisti, ki niso toliko nagnjeni k zadolženosti, pa iščejo najrazličnejše priložnosti, kako oplemenititi privarčevana sredstva, bodisi preko zavarovalnic, bank ali naložb v plemenite kovine, nepremičnine, umetnine ... V vsakem primeru bodisi plačamo »ceno« za izposojen denar bodisi prejmemo »nagrado« za posestvovanje določene stvari ali denarja skozi določen čas. Podlaga zračunu je obrestovanje, ki nam na osnovi obrestne mere pokaže vrednost, ki jo plačamo ali prejmemo kot dodatek na izposojen ali privračevan denar. Vsakdo se je tekom šolanja srečal z načini obračunavanja obresti, ki jih uporabljajo na slovenskih tleh. Poznamo navadno in obrestno obrestovanje. Obe obrestovanji lahko členimo na dekurzivni način, kjer obresti obračunavamo na koncu določenega obdobja za nazaj in jih prištejemo h glavnici, in anticipativni način, kjer obresti obračunavamo vnaprej in jih že na začetku določenega obdobja odštejemo od glavnice. Obdobja obrestovanja so lahko različno dolga, čemur moramo prilagoditi tudi kapitalizacijsko obdobje. Kadar uporabimo kapitalizacijsko obdobje, krajše od enega leta, lahko prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. Kadar obrestno mero razdelimo na ustrezen proporcionalni del letne obrestne mere, govorimo o relativni obrestni meri. V takšnem primeru prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. To težavo odpravimo tako, da uporabimo konformno obrestno mero. Glede načina obrestovanja v bankah nimamo izbire, saj se praviloma uporablja konformno obrestovanje. Imamo pa izbiro glede načina odplačila kredita, in sicer anuitetno ali obročno. Razdolžnine pri anuitetnem načinu se spreminjajo, pri obročnem pa so enake. Poleg slovenskega finančnega pristopa pa za vrednotenje sredstev uporabljamo tudi mednarodni aktuarski pristop, ki se na prvi pogled popolnoma razlikuje od slovenskega. V nadaljevanju bomo predstavili oba pristopa in poskusili dokazati, da izhajata oba, kljub (navidezno) drugačni terminologiji in oznakam, iz enakih matematičnih osnov in dajeta v ustreznih praktičnih primerih iste rezultate.
Ključne besede: navadno obrestovanje, obrestno obrestovanje, mednarodni aktuarski pristop, obrestovalni faktor, kapitalizacijsko obdobje.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (14,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici