| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZPOZNAVANJE SPECIFIČNIH PREMIKOV MOBILNE NAPRAVE IZ SIGNALOV ZAJETIH S POMOČJO VGRAJENIH INERCIJSKIH SENZORJEV
Jože Kraner, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema aktualno tematiko naprednejšega načina interakcije človek-mobilni telefon. V diplomskem delu je predstavljen postopek, ki s pomočjo signalov, zajetih iz pospeškometra, vgrajenega v mobilno napravo, razpozna specifične premike mobilne naprave. Opisani so postopki zajemanja, segmentacije, prevzorčenja in časovnega poravnavanja signalov. Predlagan postopek razpoznavanja med različnimi premiki mobilne naprave temelji na analizi glavnih komponent. Predstavili smo rezultate testiranj zgrajenega postopka in prišli do ugotovitev, da postopek z 99% natančnostjo razpozna med tremi različnimi premiki. Pri razpoznavanju med 10 različnimi premiki je natančnost 75%. Postopek se je dobro izkazal tudi na področju biometrije, saj v 73% pravilno razpozna osebo, ki je izvedla določen premik naprave.
Ključne besede: razpoznavanje premikov, pospeškometer, mobilna naprava, analiza glavnih komponent, interakcija človek-mobilni telefon
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1127; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

2.
Rekonstrukcija scene iz več pogledov med vožnjo poljskega robota
Jože Kraner, 2017, magistrsko delo

Opis: V kmetijstvu se vse pogosteje srečujemo s poljskimi roboti, ki za navigacijo uporabljajo laserski merilnik oddaljenosti in video kamero. V magistrskem delu predstavimo nekaj poskusov s takšnim poljskim robotom. Iz trojic zaporednih slik rekonstruiramo 3D-sceno, določimo oddaljenosti testnih točk in razdalje primerjamo z referenčnimi laserskimi izmerami. Predstavljamo svoj postopek, ki optimalno izbiro korespondenčnih točk doseže s povezavo in primerjavo rekonstruiranih položajev in usmeritev kamere pri izbrani trojici slik. Predlagani kriterij je pri iskanju zanesljivega in usklajenega nabora korespondenčnih točk uspešnejši od znanega postopka na osnovi homografij. Testne točke, rekonstruirane z našim postopkom, od referenčnih izmer odstopajo v povprečju za 2,76 ± 0,76 cm, kar je 42,6 % manj kot rekonstruirane točke na osnovi homografij.
Ključne besede: 3D-rekonstrukcija, poljski robot, računalniški vid, epipolarna geometrija, korespondenčne točke
Objavljeno: 12.04.2017; Ogledov: 605; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici