| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Multivariatna statistična analiza pretovora severnojadranskih pristanišč
Jerneja Mašera, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Pristanišča severnega Jadrana so bila zaradi geoprometne lege pogosto raziskovana, vendar raziskav povezanih z vplivom gospodarstva na njihovo razvitost ni mogoče zaslediti. Povezano s tem je bil glavni namen raziskave ugotoviti vpliv eksogenih spremenljivk štirih določenih področij, ki so jih predstavljali makroekonomski kazalniki na kontejnerski pretovor koprskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Multivariatna statistična analiza je bila narejena z uporabo dveh analiz – z analizo glavnih komponent in faktorsko analizo, pri čemer rezultati kažejo na močno povezanosti vseh eksogenih spremenljivk. Z analizo glavnih komponent smo pridobili šest glavnih komponent, z izvedbo faktorske analize pa sedem faktorjev, pri čemer so nove spremenljivke med seboj neodvisne. Te spremenljivke so bile nato uporabljene v multipli linearni regresiji kot neodvisne spremenljivke, z namenom ugotavljanja njihovega vpliva na kontejnerski pretovor pristanišč. Kazalniki regresijske analize so pokazali močan vpliv neodvisnih spremenljivk na kontejnerski pretovor pristanišč, pri čemer lahko v primeru koprskega in tržaškega pristanišča govorimo o bistveno močnejši medsebojni odvisnosti kot v primeru pristanišča Benetke. Pridobljeni rezultati so pokazatelj močne povezanosti pretovora severnojadranskih pristanišč z gospodarstvom področij, v katerih se le-ta nahajajo, in zalednih področij. Menimo, da pridobljeni rezultati predstavljajo referenčno točko nadaljnjih statističnih analiz, povezanih z napovedovanjem pretovora.
Ključne besede: analiza glavnih komponent, faktorska analiza, linearna regresija, makroekonomski kazalniki, pretovor kontejnerjev, severnojadranska pristanišča
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1443; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

3.
Železniški sektor Japonske
Jerneja Mašera, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvitost prometa in razvejanost prometnih omrežij je eden ključnih pokazateljev razvitosti države ali povezanosti področja. Z namenom spoznati vpliv posamezne veje prometa na gospodarstvo, smo raziskali železniški sektor Japonske in njegov vpliv na državo ter naredili primerjavo železniškega sektorja Japonske s tremi razvitimi področji – Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo in Slovenijo. Ključne makroekonomske ugotovitve glede raziskovanega področja so, da spada Japonska med razvitejše države sveta, četudi je gospodarska rast države manjša kot je pričakovana. Skozi analizo železniškega sektorja smo dokazali visoko razvitost tehnologije, ki je s točnostjo, rednostjo, varnostjo in udobnostjo potniškega prometa, glavni razlog za množično povpraševanje po železniških storitvah. Ugotovili smo, da je železniški sektor Japonske z vidika potniškega prometa razvit boljše kot cestni, zračni in pomorski sektor. Skozi primerjavo štirih področij smo dokazali tudi predvideno močno tehnološko razvitost železniškega omrežja Japonske in povzeli, da je glede na vse primerjane podatke železniški sektor Japonske, upoštevajoč potniški promet, eden najrazvitejših in najproduktivnejših prometnih sektorjev v svetu, kar predstavlja močan vpliv na gospodarsko razvitost in povezanost države.
Ključne besede: železniški sektor, gospodarska razvitost, hitra železnica, megatrend
Objavljeno: 13.10.2012; Ogledov: 1213; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici