| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
MODELIRANJE ŽIVALSKE FIGURE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Štancer, 2009, diplomsko delo

Opis: Eno izmed področij likovne vzgoje je kiparstvo, kjer naj bi učenci razvijali motorično spretnost in občutljivost, razvijali telesno-kiparski odnos in občutenje likovnega prostora. Namen diplomskega dela je bil odkriti, v kolikšni meri se razlikujejo likovna dela učencev pri kiparjenju z glino v prvem, tretjem in petem razredu. Pri preučevanju likovnih izdelkov smo se osredotočili na kriterije: stojnost, gibanje, površino in estetičnost izvedbe. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, namenski in je predstavljal učence prvega, tretjega in petega razreda dveh osnovnih šol. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča vezana na kiparstvo. Posebej opisano je otrokovo likovno izražanje, pomen motivacije, likovno področje, likovna tehnika, likovni motiv in vrednotenje pri predmetu. V drugem delu pa je predstavljen raziskovalni del, kjer smo predstavili kiparske izdelke učencev in jih po v naprej določenih kriterij med seboj primerjali. Raziskavi smo ugotovili, da so se pojavile manjše razlike med spoloma znotraj iste starostne skupine učencev, glede na zastavljene kriterije. Pojavile so se tudi razlike med starostnimi skupinami, kar sovpada z dosedaj proučeno literaturo in raziskavami.
Ključne besede: Likovna vzgoja, kiparstvo, modeliranje, glina, živalska figura
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 0

2.
Poklicna izgorelost muzejskih pedagogov
Lucija Stakne, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Ključne besede: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

3.
Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šole
Sara Hočevar, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same. V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino. V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

4.
Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Die folgenden Abstracts greifen auf die unterschiedlichsten Arten und Weisen das Motiv der Brücke auf, das sowohl das architektonische Objekt bezeichnen kann als auch ein symbolisches Konstrukt, das verbindet, aber auch trennt, und dadurch bewusst oder unbewusst eine Kontaktmöglichkeit oder auch Isolation bedeuten kann. Renommierte Forscherinnen und Forscher aus ganz Südosteuropa setzen sich im Laufe der 12. internationalen SOEGV-Tagung intensiv, extensiv, integrativ und kreativ mit dem Thema „Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa – gestern, heute und morgen“ auseinander, wobei sie es aus sprachwissenschaftlicher, literaturwissenschaftlicher, translationswissenschaftlicher und fremdsprachendidaktischer Sicht betrachten. Die angehenden Wissenschaftlerinnen und Wissenschaftler, die eine eigene Sektion bilden und die zurzeit intensiv forschen und an ihren Dissertationen arbeiten, sind in ihrer Themenwahl im Gegensatz zu allen anderen nicht auf das Motiv der Brücke beschränkt, sondern werden von ihren Dissertationsthemen geleitet und haben so die Möglichkeit, ihre bisherigen Erkenntnisse mit verschiedenen anerkannten Wissenschaftlern und Wissenschaftlerinnen aus ihren jeweiligen Fachbereichen zu diskutieren.
Ključne besede: Germanistik, Brücken, Sprache, Kultur, Literatur, Didaktik Deutsch als Fremdsprache, Übersetzung
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 541; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko

5.
Preizkušanje praktično manipulativnih metod pri prilagajanju artefektov za slepe in slabovidne
Tamara Šuc, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej predstavimo značilnosti specifičnega doživljanja sveta pri slepih in slabovidnih osebah in sicer na kakšen način in preko katerih zaznavnih kanalov si slepi in slabovidni ljudje ustvarjajo sliko oziroma podobo o njihovi okolici in dogajanju v njej. Omenjena skupina posameznikov si svet interpretira s pomočjo drugih čutov in v sodelovanju delujočih zaznavnih poti in priučenih ter izurjenih občutkov. Te vrline uporabljajo pri komunikaciji z drugimi, tako pri prejemanju kot posredovanju informacij. Predvsem tip je tisti, ki jim omogoča konkretno povezavo z zunanjim svetom, sluh pa tisti, ki jim tudi na daljavo nudi možnost sprejemanja okolice in okoliščin, v katerih se nahajajo. Ne glede na vse naštete, nekoliko drugačne in prilagojene načine zaznavanja so slepi in slabovidni pravnomočni posamezniki, ki so kot vsi ostali predstavniki ranljivih skupin skupaj z normativnimi ljudmi povsem enakopravni in morajo kot taki biti tudi obravnavani. Nadalje se v magistrski nalogi posvetimo pravicam, ki jih imajo in jih morajo biti deležni v zakonu tako imenovani invalidi in povzamemo relevantne člene iz sprejetega zakona, nanašajoče se na skupino slepih in slabovidnih. Enakopravnost se kaže na mnogih področjih, eno izmed njih, ki smo ga tudi izpostavili, je dostopnost kulturnih dobrin, natančneje muzejev in njihovih vsebin oziroma programov. Prikazali smo stanje stopnje prilagojenosti slovenskih muzejev, navedli možne in obstoječe načine prilagoditev ter predstavili Muzej Dravograd kot enega izmed teh, ki si želijo svoje vsebine narediti dostopne omenjenim skupinam ljudi. Po opisu zbirke in artefaktov, ki se v njej nahajajo, smo izpostavili tiste, ki smo jih z določenimi praktično manipulativnimi metodami prilagodili in s tem omogočili, da jih slepi in slabovidni zaznajo preko njihovih bolje delujočih kanalov percepcije. V empiričnem delu smo učinkovitost metod preizkusili tudi v praksi skozi vodstvo slepih in slabovidnih oseb po razstavi. Učinkovitost in ustreznost prilagojenih artefaktov smo preverjali oz. analizirali skozi observacijo v kombinaciji z intervjujem slepih in slabovidnih oseb ob koncu vodstva. Rezultate smo analizirali in ugotovili, katere metode so se izkazale kot učinkovite, podrobneje v katerih aspektih in obenem na katerih področjih bi jih lahko še dopolnili, izboljšali ali spremenili. V praktičnem delu magistrskega dela predstavljamo rezultate in posamezne artefakte, ki smo jih v raziskavi prilagajali.
Ključne besede: prilagojen muzej, slepi in slabovidni, dostopnost, metode prilagajanja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 403; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

6.
Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah
Maja Gabrovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Ključne besede: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 455; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Ključne besede: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 577; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

8.
Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole
Lara Grešovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Ključne besede: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 494; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Prisotnost ročnih del v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Doroteja Ketiš, 2019, magistrsko delo

Opis: Že v prazgodovini so se ljudje ukvarjali z ročnodelskimi dejavnostmi, ki so se skozi zgodovino razvile in izpopolnjevale ter so prisotne še danes. Ročna dela in ustvarjalne dejavnosti nasploh povečujejo možnosti za večjo ustvarjalnost, motorične spretnosti ter blagodejno vplivajo na počutje. Prisotne niso samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v šoli ter umetniški praksi. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ročna dela. Zapisali smo njihov pregled skozi zgodovino po obdobjih od predkamene dobe vse do danes. V sklopu tega smo opisali izbrana ročna dela. Posebno pozornost smo namenili pomembnim lastnostim ročnih del. Ob tem smo se osredotočili tudi na uveljavljanje ročnih del v pedagoškem procesu. V nadaljevanju smo izpostavili prisotnost ročnih del v umetniški praksi. Zanimal nas je tudi vpliv ročnodelskih dejavnosti na počutje. V empiričnem delu smo želeli preveriti stanje na področju ukvarjanja z ročnimi deli tako z vidika učencev kot z vidika učiteljev, ki izvajajo tovrstne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ukvarjajo s kakšnim ročnim delom, v kakšni obliki so ročna dela prisotna v osnovni šoli ter kakšna je povezanost med ročnimi deli in počutjem učencev ob ukvarjanju z ročnimi deli oziroma ustvarjanju. Pozornost smo namenili tudi učiteljem, ki izvajajo tovrstne aktivnosti v osnovni šoli, kjer nas je zanimalo, ali ročna dela, s katerimi se ukvarjajo, izvajajo tudi v šoli ter v kakšni obliki. Osredotočili smo se na obstoj razlik glede na stratum učencev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v večini anketiranih šol ročna dela prisotna v obliki krožkov, v primestnih šolah je delež tovrstnih dejavnosti večji kot v mestnih šolah. Učenci se na splošno v večini ne ukvarjajo z ročnim delom. Ročnodelske dejavnosti na počutje učencev vplivajo pozitivno. Ob tem v večini učenci svoj prosti čas preživljajo s prijatelji v fizični obliki ali se gibljejo v naravi. Kaže se tudi povezanost v ukvarjanju z ročnimi deli in uporabo socialnih omrežij (tisti, ki se ukvarjajo z ročnim delom, manj uporabljajo socialna omrežja). Učitelji, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, jih v večini tudi izvajajo v šoli, najpogosteje pri pouku likovne umetnosti, nekaj pa tudi pri interesnih dejavnostih.
Ključne besede: ročna dela, ustvarjalnost, motorične sposobnosti, interesna dejavnost
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 525; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
PREVERJANJE RAZLIČNIH NAČINOV RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJE
Andreja Švec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Preverjanje različnih načinov razvijanja likovne apreciacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Nastalo je z namenom preverjanja različnih načinov predstavitve z dvanajstimi umetniškimi deli. Ob neposrednem pedagoškem delu in na podlagi ugotovljenih rezultatov želimo najti ustrezne načine ter poti za razvijanje likovne apreciacije. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili likovno apreciacijo, zapisali njen nastanek ter pomen in možnosti razvijanja likovne apreciacije. Predstavili smo tudi likovno vrednotenje in likovno ustvarjalnost, saj sta obe dejavnosti močno povezani z likovno apreciacijo. Pri vrednotenju smo opisali vrste likovnega vrednotenja in pristope v fazi likovnega vrednotenja. Pri ustvarjalnosti smo opredelili pojem, zapisali kriterije in razložili likovno ustvarjalnost. Predstavili smo tudi njun vpliv na likovnoapreciativne sposobnosti. V drugem – empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem in s preizkušanjem različnih načinov postopnega odkrivanja z dvanajstimi umetniškimi deli sodobnih slovenskih umetnikov. Pri zbiranju podatkov smo izbrali analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo pri uri likovne umetnosti. Raziskovalni vzorec je zajemal učence šestih razredov s treh mariborskih osnovnih šol. Raziskava je pokazala, da so izbrani načini postopnega odkrivanja za posamezno umetniško delo različno učinkoviti, saj so nekaterim učencem bila bližje realistična dela, nekaterim pa abstraktna umetniška dela. Kljub vsemu so vsi načini postopnega odkrivanja del pri vseh predstavljenih umetniških delih v večini dosegli, da so učenci umetniška dela dobro opazovali.
Ključne besede: likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, percepcija, recepcija, reprodukcije umetniških del
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 2693; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici