| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Analiza predvidene ukinitve mlečnih kvot za nadaljnji razvoj prireje mleka v Sloveniji
Andrej Mergeduš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sistem mlečnih kvot in skupne tržne ureditve na področju mleka v EU, zgodovino mlečnih kvot, njihove značilnosti in vplive ter vzroke za njihovo ukinitev. Preučuje prirejo mleka in stanje kvot v Sloveniji. V diplomskem delu so podrobneje predstavljeni rezultati predhodno opravljenih raziskav, ki se nanašajo na vplive in posledice ukinitve mlečnih kvot. Podatki temeljijo na slovenski ekspertizi in študijah OECD-ja, Generalne direkcije za kmetijstvo EU in FAPRI-ja. Rezultati jasno kažejo, da bo ukinitev kvot vplivala na slovensko prirejo. Pričakuje se znižanje cen surovega mleka in posledično upad pridelovalcev mleka v Sloveniji. Upad pa ne bo drastičen, saj Slovenija že do sedaj ni dosegala dodeljenih mlečnih kvot, hkrati pa so spremembe zadnjih let v prireji mleka prinesle bolj specializirane kmetije z ambicioznejšimi in konkurenčnejšimi pridelovalci. Ti se bodo lažje prilagajali spremembam na trgu. Nekoliko bolj ogroženi bi lahko bili le pridelovalci, ki mleko izvažajo v Italijo. Število manjših kmetij naj bi upadlo, a to ne bo posledica ukinitve kvot. Ukinitev kvot bo pospešila potrebne spremembe v mlečno-predelovalni industriji, predvsem v smeri proizvajanja izdelkov z dodano vrednostjo. V diplomskem delu so tudi povzeti odzivi na ukinitev kvot različnih tržnih mlečnih akterjev ter mnenja posameznih agrarnih ekonomistov.
Ključne besede: mlečne kvote, prireja mleka, mlečno-predelovalna industrija
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 3144; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Vpliv neposrednih plačil na dohodek kmetij iz območja z omejenimi možnostmi kmetovanja v občini Sevnica
Slavka Grobelnik, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv neposrednih plačil na 17 izbranih kmetijah na območju z omejenimi možnostmi kmetovanja v občini Sevnica. Kmetije smo razdelili v tri razrede po velikosti: do 10 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.Za vsako kmetijo smo izračunali skupno pokritje, pokritje na uro in bruto dohodek na uro brez upoštevanja neposrednih plačil in z upoštevanjem neposrednih plačil.Medsebojna primerjava rezultatov po skupinah je pokazala, da ima brez upoštevanja neposrednih plačil skupina kmetij do 10 ha negativni povprečni bruto dohodek, ostali dve skupini pa minimalni povprečni bruto dohodek. Z upoštevanjem neposrednih plačil imajo vse skupine pozitivni povprečni bruto dohodek, najmanjšega imajo kmetije iz skupine kmetij do 10 ha in največjega kmetije iz skupine nad 20 ha.
Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo, neposredna plačila, Sevnica
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3003; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (633,44 KB)

4.
Analiza poslovanja izletniške kmetije
Alenka Simonič, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati poslovanje izletniške kmetije in definirati profil potrošnika. V ta namen je bila predhodno pripravljena in izvedena anketa med obiskovalci kmetije. S to anketo smo hoteli izvedeti, kakšen je profil obiskovalca izletniške kmetije. Ugotovili smo, da je povprečen obiskovalec kmetije star med 18 in 36 let in ima dokončano V. stopnjo izobrazbe. Največ obiskovalcev je domačinov, večina bi na tej kmetiji na dan porabila do 50 €. V nadaljevanju smo se v raziskavi osredotočili na ekonomsko analizo dveh najbolj prodajanih proizvodov na izletniški kmetiji — vino sorte 'Chardonnay' in gibanico. Osnovno orodje v tem delu raziskave sta bila predhodno razvita simulacijska modela za oba proizvoda, s katerima so se ocenjevali osnovni ekonomski indikatorji. Finančni rezultat (FR) za gibanico znaša 306,40 €; koeficient ekonomičnosti (Ke) 1,05. Pri vinu sorte 'Chardonnay' je finančni rezultat (FR) 2.907,98 €; koeficient ekonomičnosti (Ke) pa 1,43. Ocenjene vrednosti parametrov kažejo, da sta oba proizvoda za izletniško kmetijo z ekonomskega vidika vsekakor zanimiva.
Ključne besede: izletniška kmetija, profil potrošnika, simulacijski model, gibanica, ′Chardonnay′
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 2311; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (698,66 KB)

5.
ANALIZA STANJA NASLEDSTVA IN OCENA NASLEDSTVENE PERSPEKTIVNOSTI SLOVENSKIH DRUŽINSKIH KMETIJ
Zarja Bohak, 2011, doktorska disertacija

Opis: Nasledstvo na družinskih kmetijah je dolgotrajen proces. Omogoča gospodarski razvoj kmetije, ki je močno odvisen od tega ali je na kmetiji nasledstvo urejeno ali ne. Za analizo stanja nasledstva na 215 družinskih kmetijah iz petih različnih bio-geografskih regij Slovenije smo kot glavni kazalnik urejenega nasledstva uporabili podatek ali je na kmetiji naslednik že določen oz. vsaj predviden. S pomočjo opisne statistike in različnih statističnih preizkusov smo ugotavljali, kakšen je profil povprečnega kmečkega gospodarja in naslednika ter analizirali razlike med kmetijskimi gospodarstvi z in brez naslednikov ter med gospodarji z in brez naslednikov. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med obravnavanima skupinama kmetijskih gospodarstev in gospodarjev, kar se sklada z dognanji drugih domačih in tujih raziskav o nasledstvu. Da bi zajeli vplive več dejavnikov urejenega nasledstva hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje nasledstvene perspektivnosti kmetij. Ugotovili smo, da največ kmetij z ugodnim stanjem nasledstva prihaja iz slovenskih panonskih in alpskih krajin medtem ko večina nasledstveno najslabše ocenjenih kmetij izhaja iz primorskih in kraških krajin. Opravili smo še plus-minus-1 analizo rezultatov modela DEXi. Ugotovili smo, da imajo kmetije ocenjene kot »neperspektivne« in »neperspektivne do manj perspektivne« le majhne možnosti za izboljšanje svoje nasledstvene perspektivnosti medtem ko so možnosti kmetij ocenjenih kot »manj perspektivne« že raznovrstnejše. Po drugi strani so »perspektivno« ocenjene družinske kmetije nasledstveno precej nestabilne medtem ko so »perspektivne do zelo perspektivne« in »zelo perspektivne« kmetije dokaj neranljive glede možnega poslabšanja nasledstvene perspektivnosti.
Ključne besede: nasledstvo na družinskih kmetijah, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEXi
Objavljeno: 05.04.2011; Ogledov: 3932; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Analiza stanja in možnosti trženja vina iz ekološko pridelanega grozdja
Metka Pregl, 2011, diplomsko delo

Opis: Povpraševanje po »ekološkem« vinu in njegova ponudba se v svetu povečujeta. Tudi v Sloveniji se površine ekoloških vinogradov iz leta v leto večajo, zato smo s pomočjo poglobljenih intervjujev z izbranimi pridelovalci in prodajalci ocenjevali trenutno stanje trga »ekološkega« vina. Ugotovili smo, da je »ekološko« vino na slovenskem trgu že prisotno v manjših količinah, vendar je premalo prepoznavno in cenjeno, kar je delno posledica nesprejetja skupnih pravil za ekološko kletarjenje in označevanje ter pomanjkanja promocije. S pomočjo spletne ankete (N=933) smo med potrošniki vin želeli ugotoviti poznavanje in pripravljenost nakupa »ekoloških« vin. Več kot polovica (62,5 %) vprašanih je bila pripravljena kupiti »ekološko« vino in zanj odšteti višjo ceno. Iz anketnega vzorca izhaja, da med potencialnimi kupci »ekološkega« vina prevladujejo ženske (57,8 %), potencialni kupec »ekološkega« vina je zaposlen, dobro situiran, star povprečno 37 let in ima visokošolsko izobrazbo. Med njimi jih kar 73,2 % občasno kupuje ekološko pridelano hrano. Kot najpomembnejše karakteristike »ekološkega« vina so bile ocenjene »pridelava brez mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov« (4.43), sledili sta »nižja vsebnost žvepla« (4.34) in »certifikat o ekološki pridelavi« (4.15). 85,4 % potencialnih kupcev »ekološkega« vina je bilo tudi pripravljenih kupiti ekološko grozdje, ekološki grozdni sok (61,6 %) ter ostale proizvode, zato naj vino ne bo edini tržni izdelek ekološkega vinogradnika.
Ključne besede: »ekološko« vino, ekološko vinogradništvo, trženje vina, potrošniki vina
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 3151; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
ANALIZA PERSPEKTIVNOSTI ZA MLADE PREVZEMNIKE DRUŽINSKIH KMETIJ V TRŽAŠKI POKRAJINI
Saša Regent, 2012, diplomsko delo

Opis: Kmetijstvo v tržaški pokrajini se ponaša s 450 kmetijami, kar je 19 % manj kot leta 2000. Kmetijska dejavnost ima pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju krajinske podobe ter nenazadnje tudi pri vzdrževanju kulturne tradicije. Za učinkovito udejanjanje omenjenih funkcij je potrebno, da se obdrži čim več kmetij. Pri tem igra pomembno vlogo medgeneracijski prenos kmetij. Pomanjkanje mladih prevzemnikov predstavlja za kmetijski sektor v razvitih državah pereč problem. Ob analizi podatkov, vezanih na temo nasledstva kmetije, izhaja, da 73 % obravnavanih kmetij še nima določenega naslednika. Države članice Evropske Unije uvajajo vrsto ukrepov, ki vključujejo subvencije v spodbudo mladim kmetovalcem za prevzem kmetij. Strukturne značilnosti obrata, splošne značilnosti lastnika in naslednika vplivajo na končno odločitev ali bo kmetijska dejavnost prenehala ali se nadaljevala.
Ključne besede: družinske kmetije, nasledstvo, tržaška pokrajina
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1698; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

8.
Večkriterijska in ekonometrična analiza mlečnih izdelkov pomurskih mlekarn d. d.
Sebjan Hari, 2012, magistrsko delo

Opis: Osrednji namen raziskave je bil ocenitev mlečnega proizvodnega programa podjetja Pomurske mlekarne d. d. z orodjem za večkriterijsko odločanje DEX. Analiza je zajemala 4 alternative: Pomursko mlejko, Lejko mlejko, Fyto mlejko in Posneto mleko v prahu. Raziskava je pokazala, da se po parametrih, ki smo jih v modelu upoštevali, Pomursko mlejko in Lejko mlejko v matriki tržnega premoženja uvrščata v kategorijo izdelkov s strategijo rasti, Fyto mlejko in Posneto mleko v prahu pa v kategorijo izdelkov selektivne strategije. Izpostavila se je možnost izboljšanja pozicije Posnetega mleka v prahu (analiza »what if«), in sicer s povečano distribucijo in posledično morebitnim povečanjem deleža na slovenskem trgu. Poleg tega smo z ekonometričnim modelom predstavili spremembe v obsegu povpraševanja po lahkem mleku (do 1,5 % mm) v Sloveniji. Rezultati kažejo, da porast cene lahkega mleka na slovenskem tržišču povzroči zmanjšanje povpraševanja po njem za 1,15 enote; povečanje povprečne neto plače povzroči povečanje povpraševanja po lahkem mleku za 1,24 enote; povečanje cene jogurta, katerega količina ne presega 300 g in vsebuje 3,2 % mm, pa povzroči povečanje povpraševanja po lahkem mleku za 0,73 enote. Na podlagi trendovskih izračunov smo napovedali vrednost neodvisnih spremenljivk, ki nakazujejo, da se bo povpraševanje po lahkem mleku, ob izpolnjenem pogoju »ceteris paribus«, v Sloveniji do leta 2014 konstantno povečevalo.
Ključne besede: večkriterijska odločitvena analiza, ekonometrično modeliranje, trendna napoved, mlečni izdelki
Objavljeno: 05.10.2012; Ogledov: 2215; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
EKONOMETRIČNA ANALIZA ODKUPA ŽIT V SLOVENIJI
Helena Čeh, 2013, magistrsko delo

Opis: Temelj naše raziskave je analiza stanja in proučevanje trenda odkupa treh najpomembnejših žit v Sloveniji: pšenice, koruze in ječmena. Upoštevani so analizirani mesečni podatki od leta 2008 do 2010. Ekonometrična analiza za pšenico je bila izdelana na podlagi linearne specifikacije funkcije, za koruzo logaritemske specifikacije funkcije ter za ječmen recipročne oblike funkcije. Odzivnost odkupa je prikazana s koeficienti lastne cenovne elastičnosti. Vrednosti koeficientov elastičnosti v povprečju izpričujejo cenovno elastičnost odkupa žit v slovenskih razmerah.
Ključne besede: odkup žit, ekonometrična analiza, koeficienti elastičnosti
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 1578; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Analiza kupcev svežega mesa na širšem območju občine Lenart
Melanija Šinkovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V novembru 2012 smo v občini Lenart z okolico opravili raziskavo o vedenju potrošnikov in odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na nakup mesa (perutnine, svinjine in govedine). Raziskavo smo izvedli z uporabo anketnih vprašalnikov, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Uporabili smo vzorec 200 naključno anketiranih oseb. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov; vprašanj s socialno demografskimi spremenljivkami in vprašanj, ki so se nanašala na nakupne navade in dejavnike, ki vplivajo na nakup posamezne vrste mesa. Ugotovili smo, da ima največ anketirancev najraje perutnino (54 %). To kupuje kar 77 % anketirancev vsaj enkrat na teden. Odločilni dejavniki, ki imajo največji vpliv pri samem nakupu mesa so: izgled mesa, visoka kakovost svežega mesa, izvor mesa in cena mesa.
Ključne besede: kupec, meso, občina Lenart, anketni vprašalnik
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1458; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (325,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici