Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo predstavlja več pogledov na postopek pritožb v Sloveniji. Najprej gre za primerjalni vidik pojasnjevanja pritožbenega postopka. V osnovni premisi namreč pojasnjujemo pritožbeni postopek, ki velja v Sloveniji in ga primerjamo s tistim, ki velja na Hrvaškem in tistim, ki velja v okviru Mednarodnih civilnih misij. V nadaljevanju opisujemo tudi nekatere razlike med slovenskim pritožbenim postopkom, v primerjavi s pritožbenimi postopki v nekaterih državah Evropske unije. To so Velika Britanija – Wales, Nizozemska, Finska in Madžarska. Nadalje, je v diplomskem delu v manjši meri opisan tudi izkustveni vidik. Okvir navedenemu predstavljajo zakonske in podzakonske določbe postopka pritožb. Slednje smo ovrednotili z zgodovinskimi spoznanji oziroma z zgodovinskim vidikom. Uvodoma smo namreč analizirali spremembe zakonodaje in izpostavili najpomembnejše mejnike v razvoju opisanega področja. V diplomskem delu je zajet tudi statistično analitični vidik, ki pokaže trend manjšanja števila pritožb. Zakaj je tako razpravljamo v diplomskem delu. Pritožbeni postopek v Sloveniji je poln nedorečenosti, ki jih občutijo policisti. In če policisti izvajajo zakonite postopke nad osebami, ki jim je primarni cilj, da bi se izognili kazni, pritožba postane, vsaj dolgoročno, vrsta prisile nad uslužbencem. V tem delu smo upoštevali tudi simbolični vidik moči, ki ga ima lahko policijska uniforma. Namen diplomskega dela je bil prikazati različne vidike reševanja pritožb v Sloveniji in poudariti del postopka, ki je bil v znanstvenih krogih spregledan, izpuščen. Če torej statistični podatki pokažejo zmanjšanje števila pritožb in hkrati večjo utemeljenost, kaj to pomeni za policiste. Pritožbe so pogosto utemeljene po mnenju laikov, ki sestavljajo senat.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbeni postopki, primerjave, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.06.2013; Ogledov: 1806; Prenosov: 138
Celotno besedilo (522,56 KB)