Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Virus COVID-19 oziroma »koronavirus« je na svetovni ravni močno vplival na življenja ljudi. Le malokdo si je možnost izbruha epidemije takšne razsežnosti sploh uspel predstavljati, kaj šele da bi se na kaj takega lahko predhodno pripravil. Način vsakodnevnega življenja skoraj vsakega posameznika se je močno spremenil. Ob nenadnih spremembah, na katere se je težko pripraviti, se pogostokrat pojavljajo dileme, kako se na njih odzvati. Dileme so se pojavile tudi v podjetjih, saj se je trg povpraševanja v zelo kratkem času močno spremenil. Zaradi različnih ukrepov proti širjenju virusa po vsem svetu so se tako pojavile velike spremembe tako v ponudbi kot v povpraševanju. Pojavile so se motnje v dobavnih verigah, omejevanje osebnih stikov pa je ohromilo vsakdanje življenje, kar je močno vplivalo na povpraševanje po določenih storitvah in izdelkih. Zaradi pojava novega virusa so se standardni plani podjetij porušili. V podjetjih so se začele pojavljati dileme, kaj narediti. Mnogi podjetniki in vodstva podjetij so se morali soočiti s vprašanji, na katera niso imeli pripravljenih ustreznih odgovorov. Planiranje za nekaj dni v naprej je bilo zaradi negotovosti v mnogih situacijah zelo oteženo, planiranje za več mesecev ali let vnaprej pa skoraj nemogoče. V podjetjih so se je pojavile številne dileme, kako se na neko spremembo odzvati oziroma se z njo spoprijeti. Med dilemo o tem, kakšno odločitev podjetnik sprejme, se poraja tudi etično vprašanje oz. dilema, ali je ta odločitev etično sprejemljiva ali ne. Ker se etika nahaja med pravom in prosto izbiro, ima podjetnik možnost, da sprejme odločitev, ki ne sledi splošnim standardom, ki veljajo v določenem času na določenem območju. Etika tako edina teži k »pravilnemu« vedenju, ki ni urejeno z zakoni. Poslovne etične odločitve podjetnika oziroma vodstva se tako nahajajo med točno definiranim pravom na eni strani ter nujnostjo brezpogojnega podrejanja trgu z namenom učinkovitega poslovanja na drugi. Pri našem raziskovanju smo se osredotočili predvsem na etične dileme malih in srednje velikih podjetij v času korona krize. S pomočjo poglobljenih intervjujev izbranih podjetij smo ugotavljali, kako je sama kriza vplivala na posamezna podjetja, kako so se ta prilagajala različnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa in nenadnim spremembam na trgu. Pri tem smo preverjali tudi odziv podjetij na koronavirus in pojav etičnih vprašanj, ki so s tem povezana. V magistrskem delu smo raziskali tudi, ali se je več etičnih dilem pojavilo v podjetjih, na katera so spremembe in ukrepi vplivali bistveno močneje kot v podjetjih, kjer ukrepi niso bistveno vplivali na poslovanje. Ugotovili smo, da imajo podjetja, ki so osredotočena na poslovanje B2B, nekoliko drugačne etične dileme kot podjetja, ki so osredotočena na poslovanje B2C. Podjetja B2C so izpostavila večje število novih etičnih dilem v primerjavi s podjetji B2B. Najbolj pogoste etične dileme podjetij so bile, ali naj kot podjetje izkoriščajo pomoč, ki jo nudi država, kako ravnati v primeru, ko ukrepi onemogočajo potek dela ter, ali sploh in v kolikšni meri upoštevati ukrepe proti širjenju virusa. Zaradi specifičnosti posameznih intervjuvanih podjetij in njihovega delovanja so podjetja etične dileme različno reševala. Največ etičnih dilem pa se je pojavilo v podjetjih, kjer je pri njihovem poslovanju potrebnega več osebnega stika, ki ga ni mogoče ponujati preko spleta.
Ključne besede: Etika, etične dileme, podjetništvo, podjetja, korona kriza.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,17 MB)