| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Stili učenja pri izobraževanju odraslih
Nina Hojak, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi z naslovom Stili učenja pri izobraževanju odraslih, opisujemo učne stile, izobraževanje odraslih, podrobneje pa smo opisali potek razvoja učnega stila pri odraslih in na to, kako osebnostna rast vpliva na njihov razvoj učnega stila. V empiričnem delu je sodelovalo 93 anketirancev, ki so vključeni v izobraževanje odraslih. Proučevali smo, katere pripomočke ter tehnike učenja odrasli uporabljajo tekom izobraževanja, s kom in kje se odrasli učijo, koliko časa namenijo učenju pred ocenjevanjem, ali tekom izobraževanja kdaj izgubijo motivacijo za učenje in na kakšne ovire so naleteli tekom izobraževanja. Ugotovili smo, da večina odraslih kot pripomoček učenja najpogosteje uporablja računalnik, od tehnik učenja pa prevladuje uporaba zapiskov. Najpogosteje se raje učijo samostojno, prostor za učenje pa je največkrat doma. Prav tako smo ugotovili, da odrasli namenijo učenju pred ocenjevanjem od 1–3 tedne časa, ki ga znajo glede učenja dobro organizirati. Motivacijo za učenje redkokdaj izgubijo, njihova največja ovira, na katero so naleteli tekom izobraževanja, pa je najpogosteje pomanjkanje časa.
Ključne besede: odrasli, izobraževanje, stili učenja, pripomočki učenja, motivacija
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (680,29 KB)

2.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Čustvena intelegentnost študentov pedagogike
Tina Žagar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi
Eva Sobočan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili izraz starševstvo in vlogo očeta in matere. Osredotočili smo se na ločitev staršev, kaj to sploh je, kakšna je razširjenost ločitev v Sloveniji ter kakšno je življenje družine po ločitvi. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako otrok doživlja ločitev staršev, kaj to zanj pomeni, s kakšnimi težavami se otrok srečuje, opisali čustvene in vedenjske posebnosti otrok ločenih staršev ter razložili in opisali varovalne dejavnike. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši, kako poteka svetovalna dejavnost ter kakšno čustveno in socialno podporo lahko nudi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v empiričnem delu proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V anketi je sodelovalo 160 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Ugotovili smo, da se občasno srečujejo s težavami otrok po ločitvi, a hkrati opažajo porast ločitev. Prisotna je tudi želja po dodatnih izobraževanjih povezanih z ločitvijo. Zanimalo nas je s kakšnimi težavami se soočajo, če menijo, da so dovolj usposobljeni in ali imajo na šolah dovolj virov podpore za ločene družine.
Ključne besede: ločitev, otrok, starš, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (999,98 KB)

5.
Prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in njihov vpliv na počutje starostnikov na primeru Doma Hmelina, d. o. o., Radlje
Patricija Tjukajev, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in ugotavljali njihov vpliv na počutje starostnikov. V teoretičnem delu smo opisali proces staranja v tretjem življenjskem obdobju, preučili trende in problematiko, povezano s staranjem prebivalstva ter analizirali kakovost življenja starostnikov in načine priprave na kvalitetno starost. Dotaknili smo se življenja v domovih za starejše in opredelili razloge za bivanje tam. Opisali smo izbrani dom za starejše, Dom Hmelina, ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. V empiričnem delu smo v izbranem domu izvedli raziskavo o tem, kako tamkajšnje prostočasne dejavnosti vplivajo na življenje starostnikov. Ugotovili smo, da se več kot 75 % starostnikov dnevno udeležuje prostočasnih dejavnosti, med katerimi so najbolj obiskani pikniki, rojstnodnevna praznovanja in dnevna telovadba. Tisti, ki v domu bivajo dlje, pogosteje obiskujejo še molitvene urice, manj pa jogo smeha, ki je bolj priljubljena med novejšimi stanovalci. Starostniki ocenjujejo, da imajo dovolj možnosti izbire in nadzora ter dobre odnose z drugimi, se pa med stanovalci, ki v domu bivajo dlje, pogosteje pojavlja potrtost, osamljenost in občutek, da so drugim v breme. Starostniki, še posebej moški, pri udeležbi na dejavnostih opažajo pozitivne spremembe v življenju. Več kot 80 % stanovalcem, predvsem mlajšim, dejavnosti omogočajo sklepanje novih poznanstev.
Ključne besede: starostniki, domovi za starejše, prostočasne dejavnosti, kakovostno staranje
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 403; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Izobraževanje starejših oseb na kulturno-umetniškem področju v domu starostnikov
Urška Gačnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju s poudarkom na področju kulture in umetnosti v domovih starostnikov. Opisali smo vidike starosti, stereotipe in predsodke o starejši populaciji ter njihove potrebe. Omenili smo spremembe v tem obdobju in razložili pojem kakovostne starosti. Prav tako smo predstavili možnosti socialnega varstva za starejše s poudarkom na domovih starostnikov. Osredotočili smo se še na vseživljenjsko izobraževanje in ga povezali s področjem kulture ter umetnosti. Podrobneje smo se osredotočili na vpliv teh dveh na kakovost življenja starostnikov. Na koncu smo podali še primere aktivnosti s kulturno-umetniškega področja v domovih starostnikov. Z empiričnim delom smo želeli preučiti, katere aktivnosti po mnenju starejših spadajo na področje kulture in umetnosti, katere jim dom starostnikov ponuja in katerih od teh se tudi sami udeležujejo. Ugotovili smo, da se tako stanovalci kot tudi domovi starostnikov zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, kar pomeni, da je ponudba aktivnosti raznolika, starejši pa so z njo zadovoljni. Presenetljivo so moški tisti, ki so splošno bolj aktivni na kulturno–umetniškem področju, enako velja za starejše stanovalce domov. Večjo aktivnost smo zasledili tudi pri tistih, ki so prej živeli v mestu, in pri tistih, ki imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: starostniki, dom starostnikov, vseživljenjsko izobraževanje, kultura, umetnost
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Medgeneracijski prenos vzgojnega stila iz starša na otroka
Mojca Pevec Satler, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene teorije in modeli medgeneracijskega prenosa vzgojnega stila iz starša na otroka. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali prihaja do medgeneracijskega prenosa vzgojnega stila, kateri izmed vzgojnih stilov se najpogosteje prenaša in kako različni dejavniki (spol otroka, starost starša, stopnja zaključene izobrazbe starša, zakonski stan starša, tip družine otroka in število sorojencev) vplivajo na prenos vzgojnega stila. V raziskavi je sodelovalo 105 dijakov in 105 staršev. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da medgeneracijski prenos vzgojnega stila iz starša na otroka ni razviden. Pri raziskovanju prenosa določenega vzgojnega stila (permisiven, avtoritativen in avtoritaren) smo ugotovili, da se najpogosteje (84 %), prenaša samo avtoritativen vzgojni stil, sledita avtoritaren in permisiven. Na prenos vzgojnega stila pomembno vpliva stopnja zaključene izobrazbe staršev. Vsi ostali dejavniki na proces prenosa niso imeli vpliva.
Ključne besede: Medgeneracijski prenos, starši, otroci, vzgojni stili, vzgoja.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 568; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1020,37 KB)

9.
Vloga vzgojitelja v življenju otroka/mladostnika v Mladinskem domu Maribor
Anja Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšna je vloga vzgojitelja v življenju otroka oziroma mladostnika v Mladinskem domu Maribor. V teoretičnem delu opisujemo vzgojne ustanove, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mladinske domove. Posebno pozornost smo namenili Mladinskemu domu Maribor in različnim vlogam vzgojitelja v življenju otroka in mladostnika v mladinskem domu. V empiričnem delu je sodelovalo 80 otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor, 36 fantov in 44 deklet, starih od 9 do 21 let. Proučevali smo, kako se otroci in mladostniki počutijo v mladinskem domu, kako vidijo vzgojitelja in kakšno vlogo predstavlja v njihovem življenju. Ugotovitve smo preučili glede na spol, starost in dolžino bivanja otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor. Ugotovili smo, da je večina otrok in mladostnikov mnenja, da imajo dobre odnose z vzgojitelji in njihovimi matičnimi vzgojitelji. Vzgojiteljem v največji meri pripisujejo vlogo zaupnika, tisti, ki v mladinskem domu bivajo dlje časa, pa so pogosteje vzgojitelje označili tudi kot nadomestno družino. Prav tako smo ugotovili, da otroci in mladostniki vzgojiteljem veliko vlogo pripisujejo pri reševanju institucionalnega nasilja in pri vzpodbujanju samostojnosti. Ugotovili smo tudi, da je ena izmed pomembnejših vlog vzgojitelja biti učitelj otrokom in mladostnikom v Mladinskem domu Maribor.
Ključne besede: otroci/mladostniki, vzgojitelji, Mladinski dom Maribor, čustvene motnje, vedenjske motnje
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 536; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Motivacija za učenje tujega jezika pri starejših odraslih
Karina Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: V življenju želijo vsi ljudje pridobiti čim več znanja in tako napredovati na najrazličnejših področjih. Učenje in izobraževanje sta pojma, ki se pojavljata skozi celotno življenje. Potreba po odkrivanju nečesa novega se zato ne spremeni niti v poznem življenjskem obdobju. Ko posameznik doseže starejšo odraslost, ga ženejo določene potrebe, ki jih želi zadovoljiti, zato si velika večina želi znova odkriti že znana ali neznana področja iz mlajših let. Prav tu nastopi pomemben dejavnik motivacije, ki je tako pomemben del posameznikovega življenja, ker s pomočjo le-te sprejema določene odločitve, ki so v korist njegovi osebnostni in mentalni rasti. Posamezniki, ki se v tem obdobju odločijo za učenje nemškega jezika, se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, ki so povezane z okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Namen magistrskega dela je izluščiti motivacijske dejavnike, ki so najpogosteje prisotni pri odločitvi za učenje nemškega jezika pri starejših odraslih. Osrednji del magistrskega dela sestavlja proučevanje literature s področja izobraževanja, motivacije ter obdobja starejše odraslosti. V empiričnem delu ugotovimo, da na motivacijo za izobraževanje ključno vpliva spol ter uporabnost nemškega jezika, ker le-ta dejavnik, starejše odrasle najpogosteje spodbuja, da se odločijo za učenje nemškega jezika. Osredotočili smo se le na tiste posameznike, ki se učijo nemškega jezika, zato je bilo število anketirancev manjše. Zelo pogost motivacijski dejavnik je, razumevanje nemških televizijskih programov, ker se posamezniki s temi srečujejo vsakodnevno. Zanimalo nas je tudi, kako starejši vidijo sebe po obisku tečajev in se na podlagi rezultatov, počutijo bolj psihično ter fizično dejavne. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih izsledkov, smo v veliki večini ovrgli.
Ključne besede: starejši odrasli, izobraževanje, izobraževalne ovire, motivacija, nemški jezik
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 568; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (956,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici