1. Vloga telesne dejavnosti na duševno zdravje pri učiteljih : magistrsko deloMitja Gros, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje povezave med telesno dejavnostjo in duševnim zdravjem učiteljev, ki predstavljajo eno izmed najbolj obremenjenih poklicnih skupin. V teoretičnem delu je predstavljena širša opredelitev pojmov telesne dejavnosti, duševnega zdravja ter dejavnikov, ki vplivajo na psihosocialno počutje posameznika, s posebnim poudarkom na učiteljih kot specifični populaciji. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna metoda intervju s šestimi učitelji osnovnih in srednjih šol, različnih starosti, delovnih okolij in osebnih življenjskih slogov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji, ki več časa namenjajo telesni dejavnosti, poročajo o boljšem duševnem zdravju, nižjem stresu, višji samopodobi in večji motivaciji za delo. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vprašanju, kako telesna dejavnost vpliva na učiteljevo poklicno učinkovitost in dolgoročno vzdržnost pri opravljanju pedagoškega poklica. Analiza intervjujev razkriva, da telesna dejavnost pomembno prispeva k večji odpornosti na stresne situacije, boljšemu obvladovanju čustvenih obremenitev ter k splošnemu občutku zadovoljstva v osebnem in poklicnem življenju. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da je telesna dejavnost ključni varovalni dejavnik, ki pomembno prispeva k psihosocialnemu blagostanju učiteljev. Ima pa tudi širše implikacije: lahko služi kot podlaga za oblikovanje različnih podpornih programov za učitelje, kot so promocija zdravja na delovnem mestu, organizirane športne aktivnosti ali programi za obvladovanje stresa. Prav tako nakazuje potrebo po sistemskih ukrepih v izobraževalnih ustanovah, ki bi spodbujali telesno dejavnost zaposlenih kot del strategij za krepitev duševnega zdravja, preprečevanje izgorelosti ter povečanje poklicne učinkovitosti.
Ključne besede: telesna dejavnost, učitelji, duševno zdravje, stres, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (763,83 KB) |
2. Influences on and prevention of self-harm behavior among the most at-risk adolescents : study protocol for the SH-MARA prospective longitudinal cohort studyLana Sernec Podnar, Petra Tomažič, Anja Tomašević Kramer, Barbara Plemeniti Tololeski, Gorjan Tasevski, Žiga Rosenstein, Simona Klemenčič, Tadej Battelino, Blaž Vrhovšek, Tadej Lahovnik, Jernej Kovač, Carla Sharp, Barbara Jenko Bizjan, Sašo Karakatič, Maja Drobnič Radobuljac, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background Both suicidal and non-suicidal self-injuring behaviors (NSSI) are common during adolescence In Slovenia, adolescent suicide rates are high, making suicide the leading cause of death in the year 2022 in this age group. These behaviors are influenced by a complex interplay of environmental, psychological, and genetic factors. Previous research has identified risk and protective factors mainly for suicidal behavior in adults, a notable gap in understanding these factors in adolescents remains, especially for NSSI. Notably there is an important lack of effective clinical tools or psychometric assessment methods to reliably assess the risk for either suicidal or NSSI behaviors in acutely hospitalized adolescents. Methods and analysis The proposed study uses a mixed-method observational design consisting of a prospective longitudinal cohort component involving adolescents hospitalized for high risk of DSH, and a cross-sectional comparison with a control group of healthy adolescents recruited from primary care settings. It is aimed at identifying genetic, psychosocial, and clinical factors associated with suicidal behaviors and NSSI in adolescents. The study group is recruited from adolescents aged 12–19, admitted to the Intensive Child and Adolescent Psychiatry Unit in Ljubljana due to severe self-harm risk. Exclusion criteria include involuntary treatment, acute psychotic disorders, intellectual disability, severe physical or central nervous system illnesses and acute intoxication. The control group comprises adolescents of comparable age, recruited through regular scheduled health check-ups in Slovenia. Exclusion criteria include suicidality, severe mental disorder, a history of self-harm behavior in a first-degree relative, intellectual disability, severe physical or central nervous system illnesses and acute intoxication. Enrollment runs from February 1, 2023, to December 31, 2025. Participation is voluntary, requiring parental or guardian consent for those 14 or younger
Ključne besede: adolescents, deliberate self-harm, non-suicidal self-injury, suicidal behavior, intensive psychiatry, personality disorder, traumatic experience, genetics, epigenetics
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. Študij in otrok - izzivi študentskih družin v Sloveniji : magistrsko deloAsja Patricija Majcen, 2025, magistrsko delo Opis: Študentsko obdobje je čas pomembnih življenjskih odločitev, ki prinašajo številne spremembe in izzive. Nekateri študenti v tem obdobju začutijo željo po ustvarjanju družine, kar pomeni dodatno odgovornost. To prinese zahteve po usklajevanju različnih življenjskih vlog. Študentske družine se pogosto soočajo z izzivi, povezanimi z usklajevanjem študijskih obveznosti, družinskega in partnerskega življenja ter starševskih nalog. Osrednji cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v življenjske situacije študentskih družin v Sloveniji, s poudarkom na izzivih starševstva med študijem in strategijah, ki jih študenti starši uporabljajo za njihovo premagovanje. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi za razumevanje obravnavane tematike, v empiričnem delu pa so na podlagi intervjujev s študenti starši analizirane njihove vsakdanje izkušnje in izzivi, s katerimi se soočajo v vlogi starša in študenta hkrati. Ugotovitve raziskave kažejo, da se študentske družine soočajo z različnimi izzivi, kot so časovna stiska, finančna in bivanjska negotovost, psihična obremenjenost in pomanjkanje prilagodljivosti v študijskem okolju. Ključno vlogo pri uspešnem usklajevanju študijskih in starševskih obveznosti imajo skrbno načrtovanje, prilagodljivost, podpora partnerja in širše družine ter razumevanje visokošolskih institucij za specifične potrebe študenta starša. Kljub mnogim izzivom številni študenti starši razvijejo pomembne kompetence in spretnosti, kot so učinkovito upravljanje časa, visoka motivacija in psihična odpornost, kar jim pomaga pri akademskem uspehu in pri vzdrževanju družinskega ravnovesja.
Ključne besede: študij, otrok, izzivi, študentska družina, študenti starši.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Vseživljenjsko učenje kot dejavnik izboljšanja kakovosti življenja starostnikov : magistrsko deloNikita Vrečko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen vseživljenjskega učenja ter vpliva učenja na staranje in kakovost življenja starostnikov. V teoretičnem delu smo predstavili življenjska obdobja, aktivno staranje in vpliv demence. Prav tako smo vključili zgodovino izobraževanja odraslih ter koncept vseživljenjskega in medgeneracijskega učenja.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili v medgeneracijskem centru DANica. Ti potrjujejo, da izobraževanje pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Ugotovili smo, da starostniki radi obiskujejo medgeneracijski center, kjer se družijo in naučijo česa novega, s tem pa ohranjajo svojo vitalnost. Vsi starostniki prav tako menijo, da bi morali vsi vsaj preizkusiti izobraževanje v svojem tretjem življenjskem obdobju. S tem magistrsko delo poudarja pomen nadaljnjega razvoja izobraževalnih programov za starostnike.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medgeneracijsko učenje, motivacija za učenje, demenca, aktivno staranje, življenjska obdobja
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (608,85 KB) |
5. Pomen izobraževanja prostovoljcev v Slovenskem društvu Hospic : magistrsko deloJernej Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen izobraževanj za prostovoljce Slovenskega društva Hospic. Preučevali smo doživljanje osebnostne rasti prostovoljcev kot posledico udeležbe na izobraževanjih. V teoretičnem delu smo na podlagi pojasnitve pojma izobraževanje odraslih predstavili pomen izobraževanja za prostovoljce. V nadaljevanju smo se posvetili predstavitvi vloge izobraževanja odraslih pri osebnostni rasti posameznikov. Sledi predstavitev pojma »hospic« in Slovenskega društva Hospic. Osrednji del teoretičnega dela je obravnava izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic in pregled raziskav, ki se osredotočajo na vlogo izobraževanj za prostovoljce hospica v povezavi z njihovo osebnostno rastjo.
V empiričnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi prostovoljkami Slovenskega društva Hospic, ki so dejavne v Območnem odboru Maribor. Zbrane podatke smo pozneje obdelali s fenomenološko metodo. S tem smo dobili vpogled v pomen izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic pri njihovi osebnostni rasti. Ugotovili smo, da se je osebnostna rast pri udeleženih prostovoljkah v raziskavi pokazala na treh področjih. Sprva se je pokazala sprememba v dojemanju svojega življenja in samega sebe. Nadalje se je izkazalo, da imajo po udeležbi na izobraževanjih prostovoljke predrugačen odnos do njihovih bližnjih, hkrati pa smo ugotovili, da so udeleženke začele drugače dojemati tematiko smrti.
Ključne besede: Slovensko društvo Hospic, prostovoljstvo, izobraževanje za prostovoljce, osebnostna rast, izobraževanje odraslih
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. Vpliv družinskih odnosov in socialne opore družine na samovrednotenje otrok : magistrsko deloTamara Zelenik, 2025, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako družinski odnosi in socialna opora družine vplivajo na samovrednotenje otrok v odraslosti. V teoretičnem delu smo opredelili socialne odnose, pomen medosebnih odnosov za razvoj posameznika ter termine socialna opora in njene oblike, samopodoba in samovrednotenje, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na družinske odnose, ki smo jih proučevali na dveh ravneh, in sicer nas je zanimal odnos med otroki in starši ter odnos med partnerjema. To smo kasneje primerjali s socialno oporo, ki so je od družine deležni otroci, in njihovim samovrednotenjem. V empiričnem delu smo prikazali rezultate kvantitativne anketne raziskave. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so destruktivni odnosi med starši in otroki v primarni družini v negativni korelaciji s socialno oporo in samovrednotenjem otrok v odraslosti. Negativna korelacija prav tako obstaja med destruktivnimi partnerskimi odnosi in socialno oporo ter samovrednotenjem otrok. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v samovrednotenju anketirancev glede na spol, in sicer je bilo za osebe ženskega spola značilno višje samovrednotenje kot za osebe moškega spola. Med socialno oporo družine in samovrednotenjem otrok v odraslosti smo dokazali pozitivno korelacijo.
Ključne besede: družinski odnosi, partnerski odnosi, socialna opora družine, samovrednotenje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Zemljič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,44 MB) |
8. Association between one's attachment to parents and subsequent attachment to a partnerJernej Kovač, Marija Javornik, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The primary purpose of this study was to explore the association between individuals' attachments to their mothers and fathers, and their subsequent attachments to partners, based on research conducted in Slovenia. Participants in the empirical study were antenuptial couples who attended the premarital counselling course organized by and offered through the Franciscan Family Institute in Ljubljana, Slovenia. In order to explore more fully the concept of attachment, the authors of the study focused on the following dimensions: trust, communication and estrangement. The results of the study showed greater similarities in the three identified dimensions to the way in which both women and men experience attachment to their mothers and partners, while there were marked differences in the subjects' experience of attachment to their fathers.
Ključne besede: family, attachment, children, parents, mothers, fathers
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 5
Celotno besedilo (297,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Življenjska zgodba kot metoda raziskovanja v izobraževanju odraslih : magistrsko deloPetra Očko, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo se ukvarjali s proučevanjem izobraževanja odraslih v luči življenjskih izpovedi udeležencev izobraževanja odraslih. Teoretični del smo razdelili na dva dela, kjer smo v prvem delu podrobneje raziskali določene ključne vidike izobraževanja odraslih, in sicer od splošne opredelitve definicije izobraževanja odraslih do opredelitve specifičnih metod dela samih izobraževalcev ter lastnosti izobraževancev. V drugem delu smo podrobneje opredelili kvalitativno raziskovanje in pojem življenjske zgodbe. V empiričnem delu smo izvedli sedem nestrukturiranih intervjujev v obliki življenjske zgodbe z udeleženci izobraževanja odraslih. Rezultate intervjujev smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Ugotovili smo, da so se vsi izmed intervjuvanih posameznikov za izobraževanje v odrasli dobi v večinski meri odločili samoiniciativno, tekom izobraževanja pa so bili visoko notranje motivirani. Raziskava je pokazala, da so nekateri izobraževalni programi bolj prilagojeni potrebam odraslih kot drugi. Ugotovili smo še, da so se odrasli v določenem obsegu, delno zaradi ciljno usmerjenega učenja in delno zaradi že pridobljenih življenjskih izkušenj, učili lažje, kot v mladosti. Rezultati naše kvalitativne raziskave so potrdili teoretičen okvir predelane literature s področja izobraževanja odraslih, in sicer da mora učinkovito izobraževanje odraslih prepoznati ter izkoristiti edinstvene značilnosti odraslih učencev, vključno z njihovo potrebo po praktični uporabnosti, spoštovanju njihovih izkušenj in upoštevanju njihovih časovnih ter življenjskih omejitev. Izobraževalni programi morajo biti fleksibilni, relevantni in odzivni na raznolike potrebe odraslih.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, življenjska zgodba, motivacija, kvalitativno raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 49
Celotno besedilo (875,96 KB) |
10. Stres in izgorelost pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko deloLucija Pauko, 2024, magistrsko delo Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučevali doživljanje stresa in izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki delajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu smo opisali motnje v duševnem razvoju pri otrocih in podrobno raziskali koncepte stresa ter izgorelosti, tako splošno pri pedagoških delavcih kot tudi v kontekstu dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Poglobili smo se v posledice stresa in izgorelosti ter analizirali strategije za njihovo obvladovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da med spoloma ni bilo ugotovljenih razlik pri doživljanju stresa, vendar so ženske poročale o višjih ravneh izgorelosti. Pri starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da so mlajši pedagoški delavci poročali o najvišjih stopnjah stresa, ne pa izgorelosti, medtem ko so izkušenejši delavci doživljali večji stres. Organizacijski dejavniki šole, kot so administrativne zadeve in vedenje učencev ter pričakovanja staršev, so bili glavni viri stresa in izgorelosti. Posledice teh stanj so se najbolj izražale na čustveni ravni. Kljub temu je bilo pozitivno ugotovljeno, da večina pedagoških delavcev uporablja strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, pedagoški delavci, motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,11 MB) |
