1. Pomen izobraževanja prostovoljcev v Slovenskem društvu Hospic : magistrsko deloJernej Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen izobraževanj za prostovoljce Slovenskega društva Hospic. Preučevali smo doživljanje osebnostne rasti prostovoljcev kot posledico udeležbe na izobraževanjih. V teoretičnem delu smo na podlagi pojasnitve pojma izobraževanje odraslih predstavili pomen izobraževanja za prostovoljce. V nadaljevanju smo se posvetili predstavitvi vloge izobraževanja odraslih pri osebnostni rasti posameznikov. Sledi predstavitev pojma »hospic« in Slovenskega društva Hospic. Osrednji del teoretičnega dela je obravnava izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic in pregled raziskav, ki se osredotočajo na vlogo izobraževanj za prostovoljce hospica v povezavi z njihovo osebnostno rastjo.
V empiričnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi prostovoljkami Slovenskega društva Hospic, ki so dejavne v Območnem odboru Maribor. Zbrane podatke smo pozneje obdelali s fenomenološko metodo. S tem smo dobili vpogled v pomen izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic pri njihovi osebnostni rasti. Ugotovili smo, da se je osebnostna rast pri udeleženih prostovoljkah v raziskavi pokazala na treh področjih. Sprva se je pokazala sprememba v dojemanju svojega življenja in samega sebe. Nadalje se je izkazalo, da imajo po udeležbi na izobraževanjih prostovoljke predrugačen odnos do njihovih bližnjih, hkrati pa smo ugotovili, da so udeleženke začele drugače dojemati tematiko smrti.
Ključne besede: Slovensko društvo Hospic, prostovoljstvo, izobraževanje za prostovoljce, osebnostna rast, izobraževanje odraslih
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Vpliv družinskih odnosov in socialne opore družine na samovrednotenje otrok : magistrsko deloTamara Zelenik, 2025, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako družinski odnosi in socialna opora družine vplivajo na samovrednotenje otrok v odraslosti. V teoretičnem delu smo opredelili socialne odnose, pomen medosebnih odnosov za razvoj posameznika ter termine socialna opora in njene oblike, samopodoba in samovrednotenje, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na družinske odnose, ki smo jih proučevali na dveh ravneh, in sicer nas je zanimal odnos med otroki in starši ter odnos med partnerjema. To smo kasneje primerjali s socialno oporo, ki so je od družine deležni otroci, in njihovim samovrednotenjem. V empiričnem delu smo prikazali rezultate kvantitativne anketne raziskave. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so destruktivni odnosi med starši in otroki v primarni družini v negativni korelaciji s socialno oporo in samovrednotenjem otrok v odraslosti. Negativna korelacija prav tako obstaja med destruktivnimi partnerskimi odnosi in socialno oporo ter samovrednotenjem otrok. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v samovrednotenju anketirancev glede na spol, in sicer je bilo za osebe ženskega spola značilno višje samovrednotenje kot za osebe moškega spola. Med socialno oporo družine in samovrednotenjem otrok v odraslosti smo dokazali pozitivno korelacijo.
Ključne besede: družinski odnosi, partnerski odnosi, socialna opora družine, samovrednotenje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Zemljič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. Association between one's attachment to parents and subsequent attachment to a partnerJernej Kovač, Marija Javornik, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The primary purpose of this study was to explore the association between individuals' attachments to their mothers and fathers, and their subsequent attachments to partners, based on research conducted in Slovenia. Participants in the empirical study were antenuptial couples who attended the premarital counselling course organized by and offered through the Franciscan Family Institute in Ljubljana, Slovenia. In order to explore more fully the concept of attachment, the authors of the study focused on the following dimensions: trust, communication and estrangement. The results of the study showed greater similarities in the three identified dimensions to the way in which both women and men experience attachment to their mothers and partners, while there were marked differences in the subjects' experience of attachment to their fathers.
Ključne besede: family, attachment, children, parents, mothers, fathers
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 4
Celotno besedilo (297,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Življenjska zgodba kot metoda raziskovanja v izobraževanju odraslih : magistrsko deloPetra Očko, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo se ukvarjali s proučevanjem izobraževanja odraslih v luči življenjskih izpovedi udeležencev izobraževanja odraslih. Teoretični del smo razdelili na dva dela, kjer smo v prvem delu podrobneje raziskali določene ključne vidike izobraževanja odraslih, in sicer od splošne opredelitve definicije izobraževanja odraslih do opredelitve specifičnih metod dela samih izobraževalcev ter lastnosti izobraževancev. V drugem delu smo podrobneje opredelili kvalitativno raziskovanje in pojem življenjske zgodbe. V empiričnem delu smo izvedli sedem nestrukturiranih intervjujev v obliki življenjske zgodbe z udeleženci izobraževanja odraslih. Rezultate intervjujev smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Ugotovili smo, da so se vsi izmed intervjuvanih posameznikov za izobraževanje v odrasli dobi v večinski meri odločili samoiniciativno, tekom izobraževanja pa so bili visoko notranje motivirani. Raziskava je pokazala, da so nekateri izobraževalni programi bolj prilagojeni potrebam odraslih kot drugi. Ugotovili smo še, da so se odrasli v določenem obsegu, delno zaradi ciljno usmerjenega učenja in delno zaradi že pridobljenih življenjskih izkušenj, učili lažje, kot v mladosti. Rezultati naše kvalitativne raziskave so potrdili teoretičen okvir predelane literature s področja izobraževanja odraslih, in sicer da mora učinkovito izobraževanje odraslih prepoznati ter izkoristiti edinstvene značilnosti odraslih učencev, vključno z njihovo potrebo po praktični uporabnosti, spoštovanju njihovih izkušenj in upoštevanju njihovih časovnih ter življenjskih omejitev. Izobraževalni programi morajo biti fleksibilni, relevantni in odzivni na raznolike potrebe odraslih.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, življenjska zgodba, motivacija, kvalitativno raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 41
Celotno besedilo (875,96 KB) |
6. Stres in izgorelost pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko deloLucija Pauko, 2024, magistrsko delo Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučevali doživljanje stresa in izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki delajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu smo opisali motnje v duševnem razvoju pri otrocih in podrobno raziskali koncepte stresa ter izgorelosti, tako splošno pri pedagoških delavcih kot tudi v kontekstu dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Poglobili smo se v posledice stresa in izgorelosti ter analizirali strategije za njihovo obvladovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da med spoloma ni bilo ugotovljenih razlik pri doživljanju stresa, vendar so ženske poročale o višjih ravneh izgorelosti. Pri starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da so mlajši pedagoški delavci poročali o najvišjih stopnjah stresa, ne pa izgorelosti, medtem ko so izkušenejši delavci doživljali večji stres. Organizacijski dejavniki šole, kot so administrativne zadeve in vedenje učencev ter pričakovanja staršev, so bili glavni viri stresa in izgorelosti. Posledice teh stanj so se najbolj izražale na čustveni ravni. Kljub temu je bilo pozitivno ugotovljeno, da večina pedagoških delavcev uporablja strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, pedagoški delavci, motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Vpliv partnerskega odnosa na starševski odnos : magistrsko deloLara Osrajnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na definicijo partnerskega odnosa ter na njegove faze razvoja. Preučili smo pojme ljubezen, intimnost in navezanost ter pomen komunikacije v partnerskem odnosu. V nadaljevanju smo se posvetili partnerskemu konfliktu, kako se le ta razrešuje in kakšna je vloga otrok v njem. Preučili smo oblikovanje starševske vloge ̶ materinstva in očetovstva ter sloge starševstva. Na koncu smo se posvetili še samemu vplivu partnerskega odnosa na starševstvo.
Znotraj empiričnega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V raziskavi je sodelovalo 130 posameznikov iz Maribora in okolice, ki so bili v času odgovarjanja v partnerski zvezi ter so imeli vsaj enega otroka. Glede na ugotovitve raziskave lahko povzamemo, da zakonski stan doprinese v partnerstvo večji občutek ljubezni, psihične povezanosti in boljšo zmožnost komuniciranja, kar pripomore k uspešnejšemu razreševanju konfliktov. Partnerski konflikti se pojavijo predvsem zaradi pomanjkanja skupnega časa, prisotni pa so v večini partnerskih odnosov ter se po rojstvu otrok še povečajo.
Ključne besede: partnerski odnos, partnerski konflikt, otrok, starševska vloga, starševstvo
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja : magistrsko deloAna Vok, 2024, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja na podlagi analizirane literature opisujemo nasilje, vzroke zanj in njegove posledice, oblike nasilja ter nasilje v šolskem prostoru. Nadalje so predstavljeni delo šolske svetovalne službe, glavna področja in funkcije dela ter načela. Predstavljeno je delo šolske svetovalne službe v primerih nasilja in sodelovanje z zunanjimi institucijami, kamor spada tudi center za socialno delo, ki je opisan v nadaljevanju. Teoretični del je zaokrožen s teoretično analizo sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 164 šolskih svetovalnih delavcev iz cele Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se šolski svetovalni delavci večkrat na leto ukvarjajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga prijavijo na center za socialno delo. Večina šolskih svetovalnih delavcev dobi ustrezno pomoč in podporo s strani centra za socialno delo, kljub opaznim izboljšavam skozi leta pa še vedno opažajo precej težav pri sodelovanju.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, center za socialno delo, nasilje, šolski prostor, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,39 MB) |
9. Long way to the 2014 Istanbul Convention : its role and significanceEva Hršak, Jernej Kovač, 2023, pregledni znanstveni članek Opis: This article investigates the historical aspects of physical violence in intimate relation-ships. The primary purpose is to illustrate the legal aspects and emotional dynamics of physical violence in intimate relationships, focusing on differences in perspective of various historical eras. We analyzed the Istanbul Convention, which represents a base document for preventing physical violence in domestic environments. In addition, we have analysed curriculum in kindergarten. We have discovered that the topics from the Istanbul Convention are incorporated in the kindergarten.
Ključne besede: physical violence, intimate relationship, human rights, legislation, Istanbul Convention
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 16
Celotno besedilo (281,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno področje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole : magistrsko deloNastja Fekonja, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno
področje osnovnošolskih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti
socialno-čustvenega razvoja v obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja,
opisali začetke in razvoj cirkusa v preteklosti, opredelili cirkuško pedagogiko in z njo povezano stanje v svetu ter v Sloveniji, opisali kompetence cirkuških
pedagogov, definirali cirkuško dlan, opredelili različne oblike cirkusa, delitev cirkuških veščin ter nekatere tudi opisali. Dotaknili smo se tudi socialnih, emocionalnih in fizičnih pozitivnih učinkov cirkuških dejavnosti. V empiričnem delu smo na Osnovni šoli Kapela izvedli eksperimentalno raziskavo, ki je bila sestavljena iz devetih cirkuških srečanj, ki so bila večinoma izvedena v spletni obliki. V eksperimentalno študijo je bilo vključenih šest udeležencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ocenjevalne lestvice in polstrukturiranega intervjuja s starši udeležencev. Anketni vprašalnik in polstrukturirani intervju s starši po koncu cirkuških srečanj sta pokazala, da so se pri nekaterih posameznikih izboljšale komunikacija, vztrajnost ali koncentracija, prav tako so udeleženci cirkuška srečanja zapuščali z nasmejanimi obrazi. Vsi udeleženci so menili, da bi še nadaljevali s cirkuškimi srečanji, kar lahko vidimo kot dodatno priložnost, da se okrepi cirkuške aktivnosti v slovenskem šolskem prostoru.
Ključne besede: cirkus, cirkuška pedagogika, cirkuške veščine, socialno-čustven
razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 652; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,86 MB) |
