Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: The ethical constraints and shortcomings of animal models, combined with the demand to study disease pathogenesis under controlled conditions, are giving rise to a new field at the interface of tissue engineering and pathophysiology, which focuses on the development of in vitro models of disease. In vitro models are defined as synthetic experimental systems that contain living human cells and mimic tissue- and organ-level physiology in vitro by taking advantage of recent advances in tissue engineering and microfabrication. This review provides an overview of in vitro models and focuses specifically on in vitro disease models of the endocrine pancreas and diabetes. First, we briefly review the anatomy, physiology, and pathophysiology of the human pancreas, with an emphasis on islets of Langerhans and beta cell dysfunction. We then discuss different types of in vitro models and fundamental elements that should be considered when developing an in vitro disease model. Finally, we review the current state and breakthroughs in the field of pancreatic in vitro models and conclude with some challenges that need to be addressed in the future development of in vitro models.
Ključne besede: in vitro disease models, pancreas, islet of Langerhans, 3D cell culture, scaffolds, acute tissue slices
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Nasilje na delovnem mestu je pereč in večplasten problem, kateremu so izpostavljeni vsi zaposleni. Obstajajo razlike v intenziteti in vrstah nasilja med različnimi poklici in delovnimi mesti. Zdravstveni delavci so izpostavljeni nasilju tako s strani pacientov in njihovih svojcev, kot tudi nasilju med sodelavci in nadrejenimi. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je resen problem, ki vpliva tako na posameznike, kot tudi na celoten zdravstveni sistem. Vpliva na duševno in fizično zdravje zaposlenih in na učinkovitost delovnega procesa. Posledice nasilja so obsežne in vključujejo povečano psihološko obremenitev, izgorelost, povečan absentizem in nastanek različnih bolezni in strahov. Nasilje se pojavlja v različnih oblikah, ki smo jih z deskriptivno metodo opisali v teoretičnem delu diplomske naloge, kjer smo oblikovali teoretična izhodišča obravnavanega problema. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri in s katero vrsto nasilja se najpogosteje soočajo zaposleni v Zdravstvenem domu Hrastnik ter katerega spola so najpogosteje nasilni pacienti. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili metodo anketiranja. Z rezultati ankete smo pridobili vpogled v pojavnost nasilja v Zdravstvenem domu Hrastnik. Rezultati raziskave so pokazali, da se zaposleni v obravnavanem zdravstvenem domu pogosto soočajo z nasiljem. Nasilni so tako pacienti in njihovi svojci, kot tudi sodelavci in nadrejeni. V diplomski nalogi smo predlagali ukrepe s katerimi bi lahko zmanjšali pojavnost nasilja nad zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah. Za zmanjšanje nasilnih dejanj je potrebno sodelovanje zaposlenih na vseh nivojih organizacije in tudi širše. Pomembno je, da imamo kot družba ničelno toleranco do nasilja.
Ključne besede: nasilje v zdravstvu, nasilje na delovnem mestu, Zdravstveni dom Hrastnik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (931,54 KB)

Opis: The primary purpose of this study was to explore the association between individuals' attachments to their mothers and fathers, and their subsequent attachments to partners, based on research conducted in Slovenia. Participants in the empirical study were antenuptial couples who attended the premarital counselling course organized by and offered through the Franciscan Family Institute in Ljubljana, Slovenia. In order to explore more fully the concept of attachment, the authors of the study focused on the following dimensions: trust, communication and estrangement. The results of the study showed greater similarities in the three identified dimensions to the way in which both women and men experience attachment to their mothers and partners, while there were marked differences in the subjects' experience of attachment to their fathers.
Ključne besede: family, attachment, children, parents, mothers, fathers
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 3
Celotno besedilo (297,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Ključne besede: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 23
Celotno besedilo (6,35 MB)