Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Celiac disease (CD) is a chronic immune-mediated disorder triggered by the ingestion of gluten in genetically predisposed individuals, affecting about 1% of the general population in the developed world. In 2012, the European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition (ESPGHAN) recommendations for CD diagnoses in children and adolescents were introduced, allowing the “no-biopsy” approach if certain criteria were met. This approach was also confirmed in the revised guidelines published in 2020. Thus, the aim of this study was to assess—over a one-year period—the clinical presentations and current status of the management of children and adolescents diagnosed with CD in Poland. Medical records of children and adolescents, newly diagnosed with CD in 2022/2023 in three medical centers in Poland, were involved. Gastroenterologists completed the specific anonymous web-based forms developed in the CD SKILLS project, including data routinely assessed at individual visits about the diagnostic approach and clinical presentation of the disease. Our study assessed 100 patients (56% girls) with an age range 1.6–18.0 years. We found that 98% of patients were serologically tested prior to a CD diagnosis and 58% of patients were diagnosed using the “no-biopsy” approach. In the analyzed group, 40% belonged to a known risk group, only 22% had annual screening before the CD diagnosis (the longest for 9 years), and 19% showed no symptoms at the time of the CD diagnosis. Our research confirmed the applicability of the “no-biopsy” approach for the diagnosis of CD in children and adolescents in Poland, and also showed changes in the clinical picture of CD. Moreover, we highlight the need to introduce broad CD serological screening in risk groups of the Polish population.
Ključne besede: celiac disease, no-biopsy, risk groups, Polish population
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Microbes capable of metabolizing gluten are common in various parts of the intestinal tract. In this study, saliva and fecal samples were obtained from 10 adolescents (13-18 years of age), five of which had celiac disease (CD) and five of which were healthy volunteers (HV). Culture-enriched saliva and fecal samples were compared with molecular profiling, and microorganisms displaying lysis zones on gluten-containing media (i.e., gluten-degrading microorganisms; GDMs) were isolated. In total, 45 gluten-degrading strains were isolated, belonging to 13 genera and 15 species, including Candida albicans and Veillonella. GDMs were more common in HVs compared to CD patients and more diverse in saliva compared to feces. In saliva, GDMs showed partial overlap between HVs and CD patients. Bacterial communities in fecal samples determined with amplicon sequencing significantly differed between CD patients and HVs. Overall, 7-46 of all operational taxonomic units (OTUs) per sample were below the detection limit in the fecal samples but were present in the cultivated samples, and mainly included representatives from Lactobacillus and Enterococcus. Furthermore, differences in fecal short-chain fatty-acid concentrations between CD patients and HVs, as well as their correlations with bacterial taxa, were demonstrated.
Ključne besede: gluten-degrading microorganisms, veillonella, candida, short-chain fatty acids, celiac disease, microbiota, sequencing
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Celiakija je danes pogosta beseda in tudi poznana bolezen. Od samega začetka so bolniki s celiakijo v rednem stiku z zdravstvenimi delavci, ki jih podpirajo in redno spremljajo. So pa bolniki s celiakijo prikrajšani s prehranjevanjem v restavracijah, saj so gostinski delavci premalo izobraženi in posledično gostje nezadovoljni. Simptomi, ki se pojavljajo ob dietnih prekrških, so neprijetni in jih je potrebno lajšati, zato se bolniki raje odločijo, da bodo jedli doma.
Ključne besede: prehrana, gluten, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 643; Prenosov: 59
Celotno besedilo (638,72 KB)

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo opisali diagnosticiranje, zdravljenje celiakije pri otroku in pomembno vlogo medicinske sestre pri pripravi otroka s celiakijo in njihovih staršev na samo izvedbo endoskopije. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo ter kot raziskovalni instrument anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni. V anketi so sodelovali otroci, starejši od 10 let, ki so zastavljena vprašanja razumeli, in starši otrok s celiakijo. Sodelovalo je 75 anketirancev. Uporabili smo opisno statistiko. Predstavljene grafe smo tekstovno interpretirali. Za analizo odprtih anketnih vprašanj smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 164 anketirancev. Povprečna starost je 36,8 leta. Največ sodelujočih je bilo na endoskopski preiskavi drugič. 58 % sodelujočih je povedalo, da niso bili deležni fizične priprave, 52 % ni bilo deležnih niti psihične priprave. Tisti, ki so bili deležni tako psihične kot tudi fizične priprave, so povedali, da jih je pripravila na preiskavo v 70 % medicinska sestra. Polovica vseh sodelujočih se strinja, da so pisna navodila bila razumljiva, druga polovica si deli različna mnenja, od razumljivosti do nerazumljivosti. Razprava in sklep: Pri pripravi otroka na endoskopijo so starši, otrok, zdravnik in medicinska sestra enakovredni. Naloga medicinske sestre in zdravnika je, da si skozi pogovor pridobita zaupanje, vzpostavita dober medosebni odnos in da dovolj dobro informirata starše in otroka o pripravi na preiskavo, izvedbi te ter si pridobita soglasje. Raziskava je pokazala, da bi lahko bolje informirali otroke in starše, kot tudi, da bi se morali bolj posvetiti psihični in fizični pripravi otroka na preiskavo, da bi se strah zaradi izvedbe preiskave zmanjšal.
Ključne besede: psihična in fizična priprava, pediatrični pacient, preiskava
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 934; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Uvod: Cistična fibroza je multisistemska bolezen, za katero so v preteklosti umirali otroci in mladostniki, v zadnjih 20 letih pa se je zaradi uporabe presejalnih orodij za prepoznavanje CF ter vse večjih možnosti terapij življenjska doba podaljšala. Multidisciplinarna obravnava in holistični pristop pozitivno vplivata na psihofizični in socialni razvoj otroka oz. mladostnika, da se laže sooči z negativnimi posledicami, ki jih pušča bolezen. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s CF s psihofizičnega in socialnega vidika. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature obravnavane teme. V tabelah smo predstavili karakteristike identificiranih relevantnih virov, ki smo jih izbrali in prikazali skozi PRISMO. Kot orodje za kritično oceno člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov, na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z analizo izbranih znanstvenih spoznanj. Rezultati: Po kritični oceni 10 člankov smo ugotovili, da je zaradi presejalnih testov novorojenčkov in naprednega zdravljenja življenje bolnikov daljše, kvaliteta življenja boljša. V adolescenci lahko pride do depresije, anksioznosti in strahu pri spopadanju z boleznijo, vendar podpora družine in sovrstnikov pozitivno vpliva na obvladovanje bolezni. Še vedno pa manjkajo strategije z bolj natančnimi usmeritvami glede zdravljenja in tega, kako se lahko bolniki še laže soočijo s simptomi bolezni. Pri tem imata glavno vlogo pozitivna naravnanost in holističen pristop. Diskusija in zaključek: Pozitivno družinsko okolje, dinamika in holističen pristop pozitivno vplivajo k optimalnemu zdravljenju otrok in mladostnikov s CF. Narejenih je veliko pozitivnih premikov, ki vodijo v izboljšano kvaliteto življenja.
Ključne besede: cistična fibroza, psihofizično zdravje, otroci in mladostniki, kronična bolezen, pljučna funkcija
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 1078; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,11 MB)