| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Revitalizacija starih industrijskih območij na primeru Poslovno proizvodne cone Tezno
Jelko Meolic, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj mariborske industrije, s posebnim poudarkom na industrijski coni Tezno, ki je v 20. stoletju veljala za steber mariborskega gospodarstva, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) pa za sinonim mesta Maribor. Temu primerno sta predstavljena razcvet in postopen propad TAM-a kot posledica zgrešene gospodarske politike. Nesprejetje ključnih gospodarskih reform v sredini 70. let prejšnjega stoletja, ko je bila v zahodnoevropskih državah gospodarska aktivnost že usmerjena v zagotavljanje in razvoj storitev ter prestrukturiranje klasičnih proizvodnih dejavnosti, je vneslo destabilizacijo še v enopartijski politični prostor in plansko načrtovano gospodarstvo. Tako se je po razpadu Jugoslavije slovensko gospodarstvo moralo nepripravljeno soočiti z novo nastalimi družbeno–gospodarskimi razmerami globalnega tržnega gospodarstva. V nalogi je posebna pozornost namenjena družbenopolitičnim spremembam v času še vedno trajajoče tranzicije, ki zahtevajo prestrukturiranje gospodarstva in vključevanje v mednarodni gospodarski trg. Slovenska postindustrijska družba še vedno išče svojo identiteto in mesto v globaliziranem svetu, kar je predstavljeno na primeru Poslovno-proizvodne cone Tezno, ki stoji na temeljih nekdanjega gospodarskega velikana.
Ključne besede: Maribor, gospodarstvo, industrija, industrializacija, degradacija, deindustrializacija, poslovna cona Tezno, tranzicija, podjetništvo, revitalizacija, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 144; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

2.
Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: med patriotizmom in jugonostalgijo
Jelko Meolic, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava notranje ovire formiranja samostojne in neodvisne slovenske države. 80. leta 20. stoletja so bila v evropskih komunističnih državah čas narodnokulturnega preboja, na katerega so takratne enopartijske oblasti reagirale z represijo različnih oblik. Posredna kritika polstoletnega kratenja osnovnih človekovih pravic in zatiranja nacionalne identitete je izbruhnila z izidom 57. številke Nove revije, ki velja za začetek slovenske pomladi. Slovensko pomlad v kali niso hoteli zatreti samo jugoslovanski zvezni organi, temveč tudi republiški. Niti prvimi niti drugim ni uspelo zaustaviti demokratizacije slovenske države in družbe. V želji po političen preživetju so se številni slovenski komunisti javno preobrazili v demokrate, nakar v poosamosvojitvenem času še vedno uživajo znaten ugled. Komunistična ideologija s slovensko osamosvojitvijo ni zamrla, ampak je bila zgolj ranjena. V zadnjih nekaj letih je bila deležna silovitega okrevanja, kar dokazuje njena vse pogostejša prisotnost v številnih strukturah javnega delovanja. Sodobna slovenska družba je zelo zmedena, konfliktna in razcepljena na dva dela – na tiste, ki žalujejo za peterokrako rdečo zvezdo, in na tiste, za katere je to simbol totalitarizma, bolečine, trpljenja in vsesplošnega pomanjkanja.
Ključne besede: Slovenija, osamosvojitev, Demos, politika, notranja nasprotovanja, jugonostalgija, demokracija, komunizem.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 155; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Spreminjanje rabe tal na pohorskih planjah med letoma 2000 in 2014
Tanja Golob, Domen Kodrič, Jelko Meolic, Aleš Praprotnik, Aleksandra Premužič, Anja Simreich, Rosvita Viltužnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava naravne značilnosti območja Pohorskih planj ter spreminjanje kulturne pokrajine iz vidika rabe tal. Naravne razmere so analizirane in prikazane z ozirom na zemljiške kategorije. Prikazane so tudi spremembe zemljiških kategorij v obdobju med letoma 2000 in 2014. Ugotovljeno je spreminjanje kulturne pokrajine – širjenje gozda ter ekstenzifikacija kmetijskih površin.
Ključne besede: Slovenija, Pohorje, kulturna pokrajina, raba tal, spremembe, Pohorske planje, fizična geografija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 228; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici