| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV RAZLIČNIH PODLAG VINSKE TRTE NA RAST IN RODNOST SORTE 'SAUVIGNON'
Jelka Brdnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo smo proučevali vpliv različnih podlag ('Börner', 'SO4 cl. 31', 'Riparia cl. 1', 'SO4 cl. 5' in '196/17') na rast in rodnost pri sorti 'Sauvignon'. V letu 2003 je imela sorta 'Sauvignon' največjo povprečno maso rozg in suhe snovi na trs na podlagi '196/17' in najmanjšo na podlagi 'Riparia cl. 1', v letu 2004 pa največjo na 'SO4 cl. 5' in najmanjšo na 'SO4 cl. 31'. V številu normalno razvitih rozg na trs so bile ugotovljene značilne razlike, v številu hiravih rozg ter nevzbrstelih očes pa na različnih podlagah ni bilo dokazanih statističnih razlik. Največja masa grozdja na trs (1956 g) in povprečna masa grozda (107 g) je bila na podlagi 'Börner' (p=0,05). Vsebnost sladkorja v moštu je bila največja na podlagi 'Riparia cl. 1' (83 °Oe), najmanjšo sta imeli podlagi '196/17' (74 °Oe) in 'Börner' (76 °Oe). Skupne titracijske kisline so bile največje na podlagi 'SO4 cl. 5' (10,5 g/l). Največja vrednost pH mošta je bila izmerjena na podlagi '196/17' (3,43), najmanjša pa na podlagah 'Börner' (3,26), 'SO4 cl. 31' (3,23) in' Riparia cl.1' (3,20). V masi 100 jagod ni bilo značilnih razlik med podlagami (od 193 do 206 g). Koeficient rodnosti je bil največji na podlagah 'Börner' in 'SO4 cl. 31' (1,21).
Ključne besede: vinska trta, podlaga, pridelek, 'Sauvignon'
Objavljeno v DKUM: 24.11.2011; Ogledov: 4235; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (479,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici