Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Okoljska ozaveščenost zaposlenih v anesteziologiji
Jasmina Vogrin Zagoršek, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvo s svojim delom vpliva na okolje, saj samo operacijske dvorane proizvedejo 30–70 % vse odpadne embalaže. Zaposleni lahko embalažo tudi neprimerno ločujejo, zato bi se morali osredotočiti na pobude za okoljsko trajnost. Namen raziskave je bil ugotoviti percepcijo zdravstvenega kadra o okoljski trajnosti v anesteziologiji. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli po Tordjman, et al. (2022). K raziskavi smo povabili vse zaposlene v anesteziologiji, v vzorec je bilo vključenih 51 zdravstvenih delavcev iz področja anesteziologije v eni klinični instituciji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programskega paketa Microsoft Office Excel ter opisne statistike. Rezultati: Pri raziskavi je sodelovalo 21 diplomiranih medicinskih sester, 6 magistric zdravstvene nege, 6 specializantov anesteziologije in 18 specialistov anesteziologije. Raziskava je pokazala, da zaposleni v domačem in službenem okolju ločujejo odpadke ter se zavedajo svojega vpliva na okolje s pravilnim ravnanjem z odpadki. Razprava in zaključek: Zaposleni v anesteziologiji imajo veliko vlogo pri okoljski trajnosti, saj s svojim ravnanjem manj onesnažujejo okolje, s premišljeno porabo zdravil in materiala pa lahko zmanjšajo stroške zdravstvenim ustanovam in hkrati skrbijo za okolje. Priporočeno je, da se izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje z izobraževanji na regijski, državni in svetovni ravni, saj bodo le tako okolje dobro čuvali za naše zanamce.
Ključne besede: zdravstveni delavci, okoljska, trajnost, anesteziologija
Objavljeno v DKUM: 03.07.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,10 MB)

NEGOVALNI PROBLEMI PACIENTK S SINDROMOM HIPERSTIMULACIJE JAJČNIKOV
Jasmina Vogrin Zagoršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sindrom hiperstimulacije jajčnikov je najpogostejši zaplet pri postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kadar je sindrom prisoten v zmerni ali hudi obliki, je potrebna bolnišnična obravnava. Raziskave kažejo, da imajo pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov naslednje negovalne probleme: neučinkovitost dihanja, prevelik volumen tekočin, slabost, anksioznost in akutne bolečine. Namen raziskave je s študijo primera prikazati, kateri so najpogostejši negovalni problemi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov. Podatki so bili zbrani s polstruktuiranim vprašalnikom ter z analizo negovalne in medicinske dokumentacije. V vzorec je bila vključena ena pacientka. Rezultati: Ugotovili smo, da je imela pacientka s sindromom hiperstimulacije jajčnikov specifične težave: bolečine v trebuhu, neuravnovešeno bilanco tekočin, motnje spanja ter prisotno povečano tveganje za infekcijo. Diskusija in sklep: V literaturi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov navajajo številne simptome, vendar pri obravnavani pacientki vsi niso bili izraženi. Delo medicinske sestre je, da ugotovi potrebe pacientke po zdravstveni negi, ugotavlja njene težave in simptome ter pravočasno odreagira in o vseh odstopanjih pravočasno poroča zdravniku. Pred odpustom iz bolnišnice medicinska sestra pacientki preda ustrezna navodila glede nege v domačem okolju in ji odgovarja na vprašanja v okviru svojih kompetenc.
Ključne besede: neplodnost, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2445; Prenosov: 388
Celotno besedilo (595,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh