| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost uporabe RODAC ploščic za ugotavljanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij z MRSA
Jasmina Mehinović, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe predstavljajo velik problem v bolnišničnem okolju, nastanejo med bivanjem v bolnišnici in se prenašajo preko stika, zraka in z izločki. Povzročajo jih virusi, bakterije, glivice, itd. Eden izmed nevarnejših povzročiteljev je bakterija proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA). Staphylococcus aureus naseljuje kožo in sluznice in je bil pred odkritjem antibiotikov vzrok za veliko okužb pooperativnih ran in poškodb. Zaradi neprimerne in pretirane uporabe antibiotikov je kmalu postal odporen na večino razpoložljivih antibiotikov. Danes predstavlja velik problem za zdravstvene ustanove. Od leta 1999 v Evropi ustanovljena mednarodna mreža nacionalnih sistemov (EARSS–EARS–net) sledi bakterijam, ki so odporne proti antibiotikom. Njen namen je zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o prevalenci in širjenju večkratno odpornih glavnih invazivnih bakterij s klinično in epidemiološko pomembnostjo. MRSA spada med te bakterije. Trenutno so okužbe z MRSA v Sloveniji v upadu. MRSA se prenaša s stikom, kar pomeni, da je bolnikova okolica kontaminirana. Bakterije prehajajo tudi v tekstilije, ki so tridimenzionalne strukture. Največkrat se kontaminacija tekstilij dokazuje z jemanjem odtisov z RODAC ploščicami, vendar z njimi odvzamemo vzorec le s površine tkanine. Dokazovanje kontaminacije tekstilij lahko dokažemo tudi s stresalno metodo, pri kateri se bakterije iz tekstilije izločijo v tekočino. V diplomski nalogi smo primerjali ti dve metodi vzorčenja tekstilij, kontaminiranih z bakterijami. Primerjavo smo najprej izvedli v laboratoriju nato pa še v bolnišničnem okolju. V raziskavo sta bila vključena dva pacienta, ki sta imela bris za MRSA pozitiven. Za izvedbo raziskave smo dobili soglasje ustanov. Namen naše raziskave je bil, da ugotovimo katera od dveh omenjenih metod je bolj natančna. Rezultati raziskave so pokazali, da je stresalna metoda natančnejša od metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Raziskava je tudi pokazala, da je metoda jemanja odtisov z RODAC ploščicami dovolj zanesljiva za dokazovanje kontaminacije tekstilij.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, tekstilije, RODAC, stresalna metoda
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1928; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici