| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU
Jasmina Matjašič, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi opredeljujemo preverjanje in ocenjevanje ter specifičnosti le-tega pri predmetu družba v 4. razredu. Magistrska naloga je razčlenjena na teoretični in empirični del. V prvem, teoretičnem delu naloge, smo najprej predstavili opredelitev pojmov preverjanje in ocenjevanje ter opisali in analizirali različne vrste in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer smo poudarek namenili avtentičnim in alternativnim oblikam. V nadaljevanju smo predstavili različne taksonomije, ki so učiteljem v pomoč pri načrtovanju in izvajanju preverjanja in ocenjevanja znanja. Nato sledi predstavitev kratkega pregleda razvoja preverjanja in ocenjevanja znanja ter trenutnega stanja na tem področju. Opisali smo tudi, kako se je od leta 1959, ko je izšla 1. zakonodaja o osnovni šoli, spreminjalo področje preverjanja in ocenjevanja in kakšne so smernice za prihodnost. Posebno pozornost smo v tretjem poglavju namenili predmetu družba, specifičnosti predmeta družba, izhodiščem za preverjanje in ocenjevanje pri tem predmetu ter pristopom in razlikam pri preverjanju in ocenjevanju skozi čas. V drugem delu naloge prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila opravljena na samostojnem vzorcu učiteljev 4. razreda devetletnih osnovnih šol. Preučili smo: interes učiteljev za poučevanje predmeta družba v 4. razredu; cilje učiteljev pri preverjanju in ocenjevanju znanja; pogostost uporabe posameznih oblik ocenjevanja znanja; pogostost uporabe avtentičnih in alternativnih oblik preverjanja znanja; uresničevanje sprotnega preverjanje znanja; sestavljanje pisnih preizkusov znanja; usposobljenost učiteljev za preverjanje in ocenjevanje znanja ter dodatno izobraževanje na tem področju. Analiza zajema primerjavo in obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, strokovni naziv učitelja in priljubljenost poučevanja predmeta družba. Dobljeni rezultati so pokazali, da so po priljubljenosti poučevanja učitelji izmed osmih učnih predmetov v 4. razredu predmet družba uvrstili na četrto mesto. Najbolj pomembna cilja, ki si jih učitelji zastavijo pri preverjanju in ocenjevanju znanja, sta: učitelju pridobiti povratno informacijo za sprotno spremljanje napredka pri učencih ter učencem posredovati povratno informacijo o razvoju in napredku. Učitelji pri ocenjevanju znanja najpogosteje uporabljajo ustno obliko, pri preverjanju znanja pa se izmed avtentičnih oblik najpogosteje odločajo za raziskovanje, izmed alternativnih oblik pa za simulacijo. Večini učiteljem uspe uresničevati sprotno spremljanje napredka pri učencih, največ pa se jih odloča za preverjanje znanja po obravnavi učne snovi. Učiteljem je pri sestavljanju preizkusov znanja v največjo pomoč Bloomova taksonomija in standardi znanja iz učnega načrta. Največ učiteljev sestavlja kriterije za ocenjevanje znanja znotraj strokovnih aktivov. Učitelji se večinoma počutijo dovolj usposobljene za preverjanje in ocenjevanje pri predmetu družba in le tretjina izmed njih se je do sedaj že dodatno izobraževala iz tega področja, polovica pa jih čuti potrebo po dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: osnovna šola, predmet družba, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, učitelj
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 9218; Prenosov: 1003
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Analiza inovacijskih projektov z vidika zastopanosti družboslovnih vsebin
Jasmina Matjašič, Ksenija Seršen, Vlasta Hus, 2009, strokovni članek

Opis: Namen raziskave je bil, iz zbornika strokovnih prispevkov Inovacijski projekti 2007/2008 poiskati tiste inovacijske projekte, pri katerih lahko zasledimo cilje iz družboslovnih vsebin, ki bi jih v prvi triadi lahko uresničevali pri predmetu spoznavanje okolja, v 4. in 5. razredu pa pri predmetu družba. Izmed 78 inovacijskih projektov smo v prvi triadi našli 9, v drugi pa 6 ustreznih inovacijskih projektov. Ugotovili smo, da bi cilje štirih inovacijskih projektov lahko uresničevali tako v prvi kot v drugi triadi. Seveda bi pri pouku lahko uresničevali le posamezne izseke inovacijskih projektov, saj nas zavezuje letna priprava. Omenjene inovacijske projekte smo nato primerjali z učnima načrtoma predmetov spoznavanje okolja in družba, jih uvrstili v različna vsebinska področja in poiskali, na katere tematske sklope se navezujejo. V nadaljevanju smo raziskali, kako je z inovacijskimi projekti v Avstriji in Nemčiji. Ugotovili smo, da je v Sloveniji to področje veliko bolj pregledno urejeno in da so podatki zbrani na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo - poglavje Inovativna edukacija. V obeh tujih omenjenih državah pa so podatki razdrobljeni po posameznih šolah in jih je zato zelo težko preučevati. Pri vseh inovacijskih projektih, ki so se izvajali na posameznih šolah v Sloveniji, so raziskovalci ugotovili neke pozitivne spremembe glede na izhodiščno stanje.
Ključne besede: inovacija, inovacijski projekti, učni načrti, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 509; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (921,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici