| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava barvanj grafov in tetivnih grafov v srednješolskem izobraževanju
Jasmina Ferme, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo izbrane vsebine s področja teorije grafov, te so barvanje vozlišč grafov, tetivni grafi in grafi intervalov. V prvem delu navedemo vse potrebne definicije, trditve in izreke skupaj z dokazi. Podamo več karakterizacij tetivnih grafov in grafov intervalov, kjer se osredotočamo na obravnavo z vidika presečnih grafov. Navedene vsebine tudi povezujemo in odkrivamo zveze med njimi, posvetimo se predvsem barvanju tetivnih grafov in grafov intervalov. V drugem delu magistrskega dela podajamo primer obravnave navedenih vsebin v srednješolskem izobraževanju; vključimo tudi obravnavo vsebine uvod v teorijo grafov ter vsebine, ki združuje navedeno. Vsebine podajamo v obliki vsebinsko-metodičnih priprav na poučevanje, v sklopu katerih predlagamo tudi učne oblike in metode, učne pripomočke in časovni razpored aktivnosti ter navajamo matematična znanja, ki jih dijaki razvijajo tekom učnih ur. Podajamo teoretične osnove nekaterih didaktični elementov ter navajamo načela, s katerimi je poučevanje po pripravah usmerjeno in cilje, ki jih uresničuje.
Ključne besede: Barvanje vozlišč grafov, tetivni grafi, grafi intervalov, teorija grafov v srednješolskem izobraževanju.
Objavljeno: 10.08.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

2.
Uporaba analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoli
Marjeta Capl, 2020, magistrsko delo

Opis: Analogija je kognitivni proces prenosa informacij ali pomena z določenega objekta na drug objekt. V magistrski nalogi preizkušamo uporabo analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoli, pri čemer analogijo razumemo kot posebni primer transferja znanja. Vzorec je sestavljalo 66 učencev devetih razredov osnovne šole. Za namen raziskave smo uporabili dve igri s področja verjetnosti, pri katerih učenci določajo vsoto/razliko padlih pik dveh igralnih kock. Prva igra je predstavljala vir analogije, druga pa tarčo analogije. Z vidika poučevanja je verjetnost zelo zahtevna, saj pri učencih pogosto prihaja do neskladja med intuitivnimi in kognitivnimi zaznavami ter posledično do napačnih predstav. Za učence osnovnih šol spada verjetnost med eno izmed najbolj zahtevnih snovi z vidika razumevanja. Zaradi tega je pomembno, da se jim snov predstavi izkušenjsko preko »igre« in izvajanja poskusov, saj si učenci tako pridobivajo izkušnje z napovedovanjem dogodkov in njihovih verjetnosti. Rezultati naloge povedo, da večina učencev sklepanja z analogijo ni uporabila, prav tako se le v majhni meri prikazuje transfer znanja med virom in tarčo. V delu podamo tudi nekaj primerov nalog, preko katerih bi pri vsebini verjetnosti lahko spodbujali uporabo analogije.
Ključne besede: verjetnost, analogija, transfer znanja, didaktične igre
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici