Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1457; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,49 MB)