| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje dinamike pridobivanja mase tržne rozete različnih sort solate za namen prodaje na kos : magistrsko delo
Jasmina Andrejč, 2022, magistrsko delo

Opis: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Ključne besede: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 519; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

2.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1065; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici