| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Intertekstualnost literature v tekstih Billya Woodsa
Jožef Kolarič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje, na kakšen način je literatura vpeljana v rap besedila, kako sta intertekstualnost in aluzija glavni stilistični tehniki integracije literature v rap besedila. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Prvi del teoretičnega dela razloži sledeče koncepte: žanr, aluzija, tekst in intertekstualnost. V drugem delu teoretičnega je predstavljen postkolonializem v povezavi s štirimi glavnimi koncepti: imperializem, kolonializem, postkolonializem in neokolonializem. Rap kot žanr je postavljen v kontekst povezave z afro-ameriško izkušnjo v Združenih državah Amerike in je neposredno povezan z odnosi med rasami, gibanjem za državljanske pravice in suženjstvom. Zgodnji razvoj rapa je postavljen v zgodovinski kontekst, predstavljene so najpogostejše retorične figure. Empirični del magistrskega dela prinaša zgodovinski pregled integracije literature v rap in analizo besedil Billya Woodsa. Besedila so preučena s treh vidikov. Prva dva se nanašata na intertekstualnost, uporabljeno za prikaz odnosov med rasami, in postkolonializem v besedilih Billya Woodsa. Tretji vidik se nanaša na prilagoditev sloga pisanja Danilla Kharmsa in Flannery O'Connor, prilagojenega rapu v besedilih Billya Woodsa. Zadnji del magistrskega dela se nanaša na vpliv pisateljev na določene raperje. Dodatek magistrskega dela vsebuje pogovor z Billyem Woodsom, izveden za dotično magistrsko delo.
Ključne besede: Billy Woods, aluzija, intertekstualnost, rap, hip hop, postkolonializem, razmerja med rasami, Daniil Kharms, Flannery O'Connor
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 809; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (894,76 KB)

2.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2345; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici