| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Profil krvnega tlaka in srčne frekvence
Petra Alenc, 2011, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Opis:
Ključne besede: Koronarni klub Maribor
Objavljeno: 15.12.2011; Ogledov: 2469; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (19,69 MB)

2.
Obravnava okužb spodnjih sečil v dežurni službi osnovnega zdravstva
Milena Taskovska, 2011, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Opis:
Objavljeno: 15.12.2011; Ogledov: 1917; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
OBSMRTNA IZKUŠNJA MED PREŽIVELIMI ŽRTVAMI SRČNEGA ZASTOJA NA TERENU
Zalika Klemenc Ketiš, 2010, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča Obsmrtne izkušnje so doživljanja globokih občutkov v smislu izventelesnih doživetij in vstopa v druge dimenzije izven običajnih meja časa in prostora, ki najpogosteje nastopijo, ko je človek soočen z življenjsko nevarno situacijo, je blizu smrti ali pa je celo klinično mrtev. Pojav obsmrtnih izkušenj skuša razložiti več teorij (fiziološke, psihološke in transcendentalne) in kombiniranih modelov, vendar zaenkrat enotno sprejeta razlaga ne obstaja. Doživetje obsmrtne izkušnje globoko spremeni nadaljnje življenje bolnika, vpliva pa tudi na fizično in psihološko okrevanje ter na odnose bolnika s partnerjem, otroci in sorodniki. Cilji Cilji raziskave so bili ugotoviti število oziroma odstotek bolnikov z obsmrtno izkušnjo po uspešnem oživljanju zaradi kardiogenega vzroka zastoja srca; ugotoviti vpliv obsmrtne izkušnje na življenje bolnika; preveriti povezanost med trajanjem oživljanja in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; preveriti povezanost med starostjo bolnika in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije zdravil pred, med in po oživljanju na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije vazopresina na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv vernosti bolnika na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv nekaterih fizioloških stanj (hipoksija, hiperkarbija, elektrolitske motnje) na prisotnost obsmrtne izkušnje. Metode V treh največjih slovenskih bolnišnicah sem izvedla multicentrično prospektivno observacijsko raziskavo o psihokognitivnih doživljanjih bolnikov, ki so v času leta in pol na terenu doživeli kardiogeni srčni zastoj in bili uspešno oživljani. Ob prvem stiku z bolniki, ki je bil izveden takoj, ko je to bilo mogoče, sem uporabila Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Kaslov vprašalnik za določanje indeksa religioznosti. Iz medicinske dokumentacije sem pridobila demografske podatke in klinične podatke o poteku oživljanja ter zdravljenja v bolnišnici. Po 6 mesecih sem bolnike ponovno anketirala. Uporabila sem Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Ringov vprašalnik o življenjskih spremembah. V statistični analizi sem uporabila metode deskriptivne statistike, univariantno in multivariantno analizo. Rezultati Vzorec prvega stika je vseboval 52, vzorec drugega stika pa 37 bolnikov. Obsmrtno izkušnjo je doživelo 11 (21,2 %) bolnikov. Obsmrtne izkušnje so bile pogostejše pri bolnikih, ki so jih doživeli že ob prejšnjih srčnih zastojih, pri bolnikih, katerih EKG vzorec ob srčnem zastoju ni bil ventrikularna fibrilacija, pri bolnikih, pri katerih defibrilacija ni bila izvedena, pri bolnikih, ki so imeli višje vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida v arterijski krvi, pri bolnikih, ki so pred oživljanjem prejeli enalapril, furosemid in inzulin ter pri bolnikih, ki so po oživljanju prejeli enalapril, diazepam in inzulin. Neodvisni napovedni dejavnik za doživetje obsmrtne izkušnje je bil diazepam, apliciran po oživljanju. Obsmrtne izkušnje so globoko posegle v nadaljnja življenja bolnikov, saj se je pri njih povečalo zanimanje za smisel življenja in njih same, za odnose do drugih in za duhovnost. Zaključki Vsak peti bolnik v Sloveniji med srčnim zastojem na terenu doživi obsmrtno izkušnjo, ki v njegovem življenju pusti globoko sled. Zato ti bolniki potrebujejo pozornost medicinskega osebja, ki jih mora znati prepoznati, se z njimi soočati in jih primerno obravnavati. Sam obstoj obsmrtnih izkušenj pa se lahko uporabi v obravnavi umirajočih bolnikov in njihovih svojcev. Za nadaljnje proučevanje fenomenologije obsmrtnih izkušenj bodo potrebne multicentrične prospektivne raziskave na velikih vzorcih.
Ključne besede: Obsmrtne izkušnje, srčni zastoj, kakovost življenja, prospektivna raziskava
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 2986; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

4.
Prisotnost in trajanje bolezenskih simptomov v slovenski populaciji
Nina Pivec, Tamara Serdinšek, 2012, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: bolezenski simptomi, slovenska populacija, napovedni dejavniki
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1627; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
ENOLETNO SPREMLJANJE FUNKCIJSKEGA STANJA BOLNIKOV S PERIFERNO ARTERIJSKO BOLEZNIJO
Andrej Kravos, 2013, doktorska disertacija

Opis: UVOD Prevalenca periferne arterijske bolezni (PAB) je visoka, zlasti asimptomatske. Tudi asimptomatska bolezen pomeni večje tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčno-žilne dogodke. Kakovost življenja je pri bolnikih s PAB zmanjšana zlasti pri simptomatskih bolnikih. Na primarnem nivoju imamo enostavno metodo za odkrivanje periferne arterijske bolezni. To je merjenje gleženjskega indeksa, ki ima visoko specifičnost in senzitivnost. Mnogi splošni vprašalniki o kakovosti življenja so bili preizkušeni tudi pri PAB. COOP/WONCA je eden izmed splošnih vprašalnikov funkcijskega stanja, ki je bil preizkušen za mnoge kronične bolezni, pri PAB pa ni bil preizkušen. CILJI Namen raziskave je bil ugotoviti funkcijsko stanje bolnikov s PAB in ga primerjati s skupino obiskovalcev ambulante, ki imajo normalen gleženjski indeks. Cilj je bil tudi ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na funkcijsko stanje. Najpomembnejši cilj raziskave pa je bilo spremljanje enoletne umrljivosti, zbolevnosti in spremembe funkcijskega stanja. METODE IN PREISKOVANCI Ta naloga je del širše raziskave o PAB imenovane PID-PAB. Raziskava je bila prospektivna opazovalna in reprezentativna za Slovenijo. Zbirali so se osnovni demografski podatki o bolnikih, dejavniki tveganja in podatki o srčno-žilnih boleznih, gleženjskem indeksu, kliničnem statusu in laboratorijskih izvidih. Vsi so izpolnili vprašalnik COOP/WONCA. Po enem letu so se podatki ponovno zbrali. Opazovali smo umrljivost, trde in mehke dogodke. REZULTATI 85 zdravnikov je vključilo 827 bolnikov s PAB in 789 kontrol. Funkcijsko stanje bolnikov s PAB je bilo v vseh vidikih (telesno počutje, čustva, vsakodnevna opravila, družabno življenje in splošno stanje) in skupni oceni statistično značilno slabše kot v kontrolni skupini. Med dejavniki, ki vplivajo na funkcijsko stanje, so bili najpomembnejši: težave s spanjem, zmerno gibanje, število zdravil, gleženjski indeks, razdražljivost, intenzivno gibanje in hemoglobin. Pri dobri polovici bolnikov se funkcijsko stanje v enem letu opazovanja ni spremenilo. Za celoten vzorec se je poslabšalo le pri telesnem počutju, vsakodnevnih aktivnostih in skupni oceni COOP/WONCA, vendar le pri telesnem počutju statistično značilno. Pri vseh ostalih vidikih se je funkcijsko stanje pri več bolnikih izboljšalo kot poslabšalo. Izhodiščna skupna ocena COOP/WONCA ne napoveduje umrljivosti v enem letu opazovanja. Napoveduje pa trde posege, predvsem srčno kap in posege, posege na koronarnih in perifernih arterijah. Skupina bolnikov s PAB je imela v primerjavi s kontrolno skupino več posegov, zlasti posegov na koronarnih in perifernih arterijah. Statistično pomembnih razlik med skupinama pa ni bilo v umrljivosti in pri trdih dogodkih. ZAKLJUČKI Med skupinama so pomembne razlike v funkcijskem stanju, ki pa se po enem letu ne spremenijo bistveno. Prav tako ni razlike v umrljivosti v trdih dogodkih v enem letu opazovanja, zato je potrebno večletno opazovanje.
Ključne besede: periferna arterijska bolezen, funkcijsko stanje, kakovost življenja, umrljivost, zbolevnost
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 2791; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (140,52 MB)

6.
Ciklamen
Janko Kersnik, 2005

Opis: Ciklamen; Agitator
Ključne besede: slovenska književnost, romani
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 681; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

7.
An overview of self-treatment and selfmedication practices among Slovenian citizens
Mateja Smogavec, Nina Softič, Janko Kersnik, Zalika Klemenc-Ketiš, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The aim of this study was to acquire data related to the prevalence of self-medication use among inhabitants of Slovenia. We focused onthe use of different self-medication practices, reasons for their use, the groups that use them, and probable association with socioeconomic status of anindividual user. Methods: This is a cross-sectional study, based on anonymous questionnaires, mailed in April 2009 to one thousand randomly choseninhabitants in all regions of the Republic of Slovenia. Results: We got 41.0 % response rate. 51.0 % of the respondents have used some form of selftreatment in the previous year. 69.3 % used OTC drugs and 38.3 % prescription drugs for self-medication. 83.1 % of them got the drugs for self-medication from the pharmacist but 23.0 % of them got the drugs for self-medication from their friends and relatives. Several demographical characteristics of the respondents were statistically significantly associatedwith self-med-ication practices; thus women were more likely using OTC drugs, vitamins and minerals, and more likely buying them in pharmacies, as compared to men; students and active population were more likely to use OTCdrugs, also more likely buying them in pharmacies as compared to other population groups. Conclusions: The use of self-medication in Slovenia is veryhigh, but mainly in quite safe mode. Majority of medicines are bought in regulated pharmacies, where users can also get pharmaceutical care. Physicianshave to take into account self-medication in their patients, take a thorough self-medication history and make good use of each consultation by educating the patients on appropriate and safe use of prescribed and OTC medicines.
Ključne besede: family practice, cross-sectional study, prescription, prescription drugs, non-prescription drugs
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 416; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (440,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vpliv 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini
Marija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini. Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije. Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009). Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 437; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (120,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in reševanje etičnih dilem
Zalika Klemenc-Ketiš, Janja Ojsteršek, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Etične dileme so pomemben del vsakdanjega dela zdravnika družinske medicine. Ena od možnosti kakovostnejšega dela je tudi učinkovito podiplomsko izobraževanje na področju etike. Z raziskavo smo želeli opredeliti vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in težavnost reševanja etičnih dilem. Predvidevali smo, da bodo etične dileme med specialisti družinske medicine zaznane pogosteje, težavnost reševanja pa se jim bo zdela lažja. Metode: V presečno raziskavo smo vključili naključni vzorec 259 zdravnikov družinske medicine (30% celotne populacije). Anketiranci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz 14 vprašanj o pogostosti in težavnosti reševanja etičnih dilem v družinski medicini. Odgovore so razporedili na 5-točkovni lestvici z maksimalnim možnim seštevkom točk 100. Rezultati: Odgovorilo je 142 zdravnikov družinske medicine (55-odstotni odziv). Specialisti in specializanti družinske medicine etične dileme zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (37,0 12,6 proti 30,7 10,8; P = 0,05). Prav tako jih specializanti družinske medicine zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (39,5 12,5 proti 30,7 10,8, P = 0,04). Specialisti in specializanti družinske medicine so v primerjavi z zdravniki brez specializacije reševanje etičnih dilem opredelili kot težavnejše (57,3 11,6 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Podobne razlike obstajajo tudi med specialisti družinske medicine in zdravniki brez specializacije (56,7 11,7 proti 47,1 11,8, P = 0,003) in med specializanti družinske medicine ter zdravniki brez specializacije (62,0 10,0 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Zaključki: Zdravniki družinske medicine potrebujejo kakovostno podiplomsko izobraževanje na področju zaznavanja in obvladovanja etičnih dilem. Vprašalniko etičnih dilemah je zanesljivo orodje za ugotavljanje učinkovitostiizobraževalnega procesa.
Ključne besede: bioetika, družinska medicina, izobraževanje, obravnava bolnikov, presečna raziskava
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 203; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (108,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Kazalniki kakovosti preventive srčno-žilnih bolezni v ambulanti družinske medicine
Davorina Petek, Stephen Campbell, Maša Serec, Janko Kersnik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen: Nacionalna validacija kazalnikov kakovosti v preventivi bolezni srca in ožilja v primarnem zdravstvu v Sloveniji in primerjava z mednarodno validiranimi kazalniki. Metode: V okviru mednarodne raziskave Epa cardio je bil razvit seznam kazalnikov kakovosti, ki so izvirali iz strokovnih smernic, priporo- čil in dobre klinične prakse. V vsaki sodelujoči državi so bili predlagani kazalniki predstavljeni skupini nacionalnih ekspertov, ki so jih glede na razumljivost, veljavnost in izvedljivost ocenili v dveh krogih s pomočjo metodologije Delphi. V Sloveniji je sodelovalo 14 ekspertov–zdravnikov družinske medicine s posebnim zanimanjem za bolezni srca in ožilja. Rezultati: Največ validiranih kazalnikov je pripadalo skupini zdravstvene oskrbe bolnikov z boleznijo srca in ožilja. Manjše število kazalnikov je bilo validiranih s področja primarne preventive, večinoma glede zapisa in nasveta v zvezi z življenjskim slogom. Zelo malo je bilo validiranih kazalnikov izida (vrednost dejavnikov tveganja). Noben kazalnik o vključenosti bolnika ali o novejših dejavnikih tveganja, npr. socioekonomske okoliščine, ni bil validiran. Zaključki: Slovenija je validirala več kazalnikov kot mednarodna skupina, posebej s področja primarne preventive. Eksperti niso dosegli konsenza glede kazalnikov bolnikove perspektive kljub paradigmi družinske medicine, da je bolnik v središču oskrbe. Validirane kazalnike je potrebno pred uporabo za sistematično sledenje kakovosti preizkusiti v praksi.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena oskrba, bolezni srca in ožilja, preventiva
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 387; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (596,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici