| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Improving lignocellulosic and non-lignocellulosic biomass characteristics through torrefaction process
Maja Ivanovski, Danijela Urbancl, Aleksandra Petrovič, Janja Stergar, Darko Goričanec, Marjana Simonič, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: In this study, three locally available biomasses, namely miscanthus, hops, sewage sludge, and additionally, their mixtures, were subjected to the torrefaction process to improve their fuel properties. The torrefaction process was conducted at 250–350 ◦C and 10–60 min in a nitrogen (N2) environment. The torrefaction temperature and time were studied to evaluate the selected biomass materials; furthermore, heating values, mass and energy yields, enhancement factors, torrefaction severity indexes (TSI), and energy-mass co-benefit indexes (EMCI) were calculated. In addition, thermogravimetric (TGA) and Fourier transform infrared analyses (FTIR) were performed to characterize raw and torrefied biomass under the most stringent conditions (350 ◦C and 60 min). The results showed that with increasing torrefaction temperature and duration, mass and energy yields decreased, and heating values (HHVs) increased for all studied biomasses. The results of the TSI and EMCI indexes showed that the optimum torrefaction conditions were as follows: 260 ◦C and 10 min for pure miscanthus and hops, whilst this could not be confirmed for the sewage sludge. Furthermore, the combination of sewage sludge and the above-mentioned types of lignocellulosic biomass exhibited better fuel properties than sewage sludge alone.
Ključne besede: lignocellulosic biomass, sewage sludge, torrefication, thermogravimetry, TSI
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Optimizacija proizvodnje magnetnih nanodelcev oblečenih s citronsko kislino na mikroreaktorskem sistemu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Lucija Tement, 2024, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali magnetne nanodelce (magnetit/maghemit) z uporabo večih modulov na mikroreaktoskem sistemu. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kolikšna je optimalna količina citronske kisline, ki jo dodamo sintetiziranim nanodelcem, da so le-ti najbolje prevlečeni in pripravljeni za uporabo v različnih biomedicinskih aplikacijah. Sintezo nanodelcev smo začeli s pripravo raztopin, katere smo kasneje uporabili na mikroreaktorju. Sinetizirali smo 1 vozrec nanodelcev brez dodatka citronske kisline in 11 različnih vzorcev z isto množino nanodelcev železovega oksida ter različno množino dodane citronske kisline. Vzroce smo nato analizirali z metodo DLS in ugotovili, v katerih primerih je bilo oblačenje uspešno. Merili smo zeta potencial in velikost delcev v odvisnosti od pH. Rezultati kažejo, da je za uspešno sintezo nanodelcev potrebna izoelektrična točka pri pH 6,8. Ugotovili smo, da je bilo oblačenje nanodelcev uspešno pri vzorcih, pri katerih se izoelektrična točka nahaja med pH 2 in 3.
Ključne besede: magnetni nanodelci, Fe3O4, citronska kislina, optimizacija, mikroreaktorski sistem
Objavljeno v DKUM: 16.09.2024; Ogledov: 13; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Sinteza ternarnih kadmijevih halkogenidov s planetarnim mikromlinom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jona Kunej, 2024, diplomsko delo

Opis: Ternarni kadmijevi halkogenidi, kot so CdSexTe1-x, CdSxSe1-x in CdTexS1-x, so osnova sodobnih elektronskih naprav. Uporabljajo se kot laserji, fotodetektorji, v sončnih celicah, v piezoelektroniki, v svetlečih diodah, itd. Kvartarni halkogenid CdSxTexSe1-2x ima številne zanimive aplikacije zaradi svojih edinstvenih optoelektronskih lastnosti. Tako kot ternarni kadmijevi halkogenidi, se tudi CdSxTexSe1-2x uporablja v fotovoltaiki, zaradi svojih sposobnosti absorbiranja širokega spektra sončne svetlobe in učinkovite pretvorbe te energije v električno energijo, v svetlečih diodah in drugih optoelektronskih napravah, zaradi visoke fotoluminiscence, v različnih vrstah senzorjev in v termoelektričnih napravah. Pri diplomskem delu smo uporabljali mehanokemijsko sintezo, ki se v zadnjem času uporablja vse več. Z mehanokemijsko metodo, z uporabo planetarnega mikromlina, smo sintetizirali ternarne kadmijeve halkogenide (CdSexTe1-x, CdSxSe1-x, CdTexS1-x) in kvartarni kadmijev halkogenid CdSxTexSe1-2x. Spreminjali smo pogoje uporabljene v predhodnih raziskavah ter ugotavljala kako le-ti vplivajo na sintezo nanodelcev. Karakteristike sintetiziranih nanodelcev smo po koncu sinteze preverili z rentgensko praškovno difrakcijo, z dinamičnim sipanjem svetlobe, z diferenčno dinamično kalorimetrijo in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Ključne besede: nanomateriali, ternarni kadmijevi halkogenidi, mehanokemisjka sinteza, planetarni mikromlin, karakterizacijske metode
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (5,90 MB)

4.
Sinteza magnetno zeolitnega nanokompozita : magistrsko delo
Melissa Sterniša, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema sinteze magnetnih nanodelcev in sinteze magnetno zeolitnih nanokompozitov. Magnetni nanodelci so bili sintetizirani z metodo koprecipitacije oz. s soobarjalno metodo in mikrovalovno metodo. Magnetno zeolitni nankompoziti so nastali z naknadno sintezo in sočasno sintezo. Dobljeni produkti so bili okarakterizirani s Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo na oslabljen totalni odboj (ATR-FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), Brunauer-Emmett-Tellerjevo metodo (BET), vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) in rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Rezultati karakterizacijskih metod so pokazali, da je bila uspešnejša sinteza magnetno zeolitnega nanokompozita z naknadno sintezo tako pri soobarjalnih magnetnih nanodelcih kot tudi pri mikrovalovnih. Sintetizirani magnetni nanodelci in nanokompoziti so bili nato še uporabljeni za odstranjevanje mikro in nanoplastike iz vode. Odstranjevanje je potekalo s pomočjo ultrazvočne kopeli in posedanjem na magnetu iz modelne raztopine polietilena. UV/VIS spektroskopija je pokazala, da je bilo najuspešnejše odstranjevanje z magnetnimi nanodelci sintetiziranimi s soobarjalno sintezo.
Ključne besede: Magnetni nanodelci, zeolit, magnetno zeolitni nanokompozit, mikro in nanoplastika
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 16; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

5.
Korozijske lastnosti cirkonija v agresivnem mediju in umetni slini s simulacijo vnetnih procesov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nensy Klačinski, 2024, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo korozijsko hitrost in primerjali odpornosti cirkonija korodiranega v agresivnem mediju in umetni slini s simulacijo vnetnih procesov. Vzorce smo potopili v čisto umetno slino in v raztopine vodikovega peroksida različnih koncentracij. Pripravljenim raztopinam vodikovega peroksida smo dodajali mlečno kislino, da bi dosegli pH vrednost 4,5, ki je enak pH vrednosti plaka v ustni votlini. S tem smo želeli dobiti čim bolj podobno okolje, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni naši zobje in ustna votlina. Vzorce smo potopili v pripravljene raztopine pri 37°C in jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Rezultate smo dobili na osnovi gravimetrične metode in vzorcem izračunali korozijsko hitrost. Izgube mase vzorca cirkonija v umetni slini v raztopinah z različnimi koncentracijami vodikovega peroksida so zelo majhne. Posledično so tudi korozijske hitrosti nizke. Korozijska hitrost po 24 urah pasiviranja je bila relativno visoka. Znižanje korozijske hitrosti smo opazili že po 48 urah pasiviranja. Pri raztopinah H2O2 s 5% in 10% koncentracijo in pH=4,5, predpostavljamo, da se je po 72 urah izpostavljenosti zaščitna plast malenkost porušila, saj se je korozijska hitrost nekoliko zvišala, dokler ni nastopila - t.i. repasivacija, kar prikazuje ponovno znižanje korozijske hitrosti po 96 urah pasiviranja. Izračunane korozijske hitrosti so še vedno relativno majhne in zato je cirkonij z vidika korozije primeren za izdelavo dentalnih implantatov.
Ključne besede: korozija, cirkonij, umetna slina, vodikov peroksid, pasivni film
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

6.
Thermal study of APTES-functionalized magnetite nanoparticles with citric acid and polyacrylic acid for advanced forward osmosis systems
Matjaž Kristl, Urška Ostroško, Irena Ban, Irena Petrinić, Janja Stergar, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Iron-based magnetic nanoparticles (MNPs) have attracted considerable attention as promising draw solutes in forward osmosis processes due to various advantages. In the present study, magnetite (Fe3O4) nanoparticles (MNPs) with diameters in the range of 12±2 nm were synthesized by applying the coprecipitation method and stabilized using (3-aminopropyl) triethoxysilane (APTES). The amino groups of APTES were further functionalized with various amounts of citric acid (CA) and poly(acrylic acid) (PAA) to achieve higher osmotic pressure. The as-prepared and functionalized nanoparticles were characterized using diferent methods: Fourier-transform infrared spectroscopy (FTIR) confrmed the binding of APTES and CA/PAA on the surface of the MNPs, while the size of the particles was determined by transmission electron microscopy (TEM) and X-ray powder difraction. The isoelectric point, zeta potential, and the particle size in suspension were determined by dynamic light scattering (DLS)/zeta potential measuring system. The amount of free –COOH groups was determined by conductometric titrations. The amount of organic matter (APTES, CA, and PAA) bound on the surface was determined by thermogravimetric analysis (TG), giving results between 7.6% for samples stabilized with APTES only and 17.5% for samples functionalized with APTES+PAA. TG provides a simple and efcient method for determining the amount of organic compounds bound to the surface of MNPs. The osmotic pressure measurements of double-layer coated MNPs provided encouraging results of up to 28 bar, enabling using the samples as draw solutions in an experimental forward osmosis system.
Ključne besede: magnetic nanoparticles, magnetite, citrit acid, poly(acrylic acid), forward osmosis
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici