Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V svojem diplomskem delu predstavljam tehniko hipnoze kot metodo za izboljšanje spomina pri pričah in žrtvah kaznivih dejanj. Posvetim se pojmovanju in uporabi hipnoze skozi zgodovino, nato pa podam še njeno definicijo in tehnike. Poleg načina uporabe hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj, predstavim tudi njene prednosti in slabosti, opišem potek hipnotiziranja ter vlogo in funkcijo hipnotizerja. V zadnjih dveh poglavjih pojasnim vpliv spomina na hipnotične informacije ter predstavim pravne dileme hipnoze. Osredotočam se na predstavitev hipnoze in njeno uporabnost pri preiskovanju kaznivih dejanj. Namen hipnotiziranja je dobiti podatke o dejanju, ki se jih priča ali žrtev v budnem stanju zaradi jeze, razburjenja, travme, strahu, amnezije in drugih dejavnikov ne spominja. Mnenja strokovnjakov so različna že pri samem pojmovanju hipnoze, nasprotovanja pa so tudi glede opredelitve njenih značilnosti, učinkovitosti in uporabne vrednosti. Vrednost informacij pridobljenih s hipnozo je odvisna od pravne zakonodaje posamezne države. Zaradi dejavnikov tveganja, kot so možnosti popačenja spomina, izkrivljanje sugestij, neposrednega vpliva hipnotizerja na zavest hipnotiziranega itd.,v večini primerov pridobljene hipnotične informacije ne morejo biti uporabljene kot dokaz na sodišču. Pomembno vlogo pri preiskovalni hipnozi ima hipnotizer, ki mora postopek hipnotiziranja izvesti strokovno ter spoštovati moralne, etične in druge standarde. Strokovnjak za izvedbo preiskovalne hipnoze mora biti klinični psiholog ali psihiater, ki obvlada osnove kriminalistične taktike.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1218; Prenosov: 160
Celotno besedilo (617,13 KB)