| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in reševanje etičnih dilem
Zalika Klemenc-Ketiš, Janja Ojsteršek, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Etične dileme so pomemben del vsakdanjega dela zdravnika družinske medicine. Ena od možnosti kakovostnejšega dela je tudi učinkovito podiplomsko izobraževanje na področju etike. Z raziskavo smo želeli opredeliti vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in težavnost reševanja etičnih dilem. Predvidevali smo, da bodo etične dileme med specialisti družinske medicine zaznane pogosteje, težavnost reševanja pa se jim bo zdela lažja. Metode: V presečno raziskavo smo vključili naključni vzorec 259 zdravnikov družinske medicine (30% celotne populacije). Anketiranci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz 14 vprašanj o pogostosti in težavnosti reševanja etičnih dilem v družinski medicini. Odgovore so razporedili na 5-točkovni lestvici z maksimalnim možnim seštevkom točk 100. Rezultati: Odgovorilo je 142 zdravnikov družinske medicine (55-odstotni odziv). Specialisti in specializanti družinske medicine etične dileme zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (37,0 12,6 proti 30,7 10,8; P = 0,05). Prav tako jih specializanti družinske medicine zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (39,5 12,5 proti 30,7 10,8, P = 0,04). Specialisti in specializanti družinske medicine so v primerjavi z zdravniki brez specializacije reševanje etičnih dilem opredelili kot težavnejše (57,3 11,6 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Podobne razlike obstajajo tudi med specialisti družinske medicine in zdravniki brez specializacije (56,7 11,7 proti 47,1 11,8, P = 0,003) in med specializanti družinske medicine ter zdravniki brez specializacije (62,0 10,0 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Zaključki: Zdravniki družinske medicine potrebujejo kakovostno podiplomsko izobraževanje na področju zaznavanja in obvladovanja etičnih dilem. Vprašalniko etičnih dilemah je zanesljivo orodje za ugotavljanje učinkovitostiizobraževalnega procesa.
Ključne besede: bioetika, družinska medicina, izobraževanje, obravnava bolnikov, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1061; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (108,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
VALIDACIJA POSTOPKA DOLOČITVE MASNEGA DELEŽA KALCIJA V VZORCIH APNENČEVE MOKE IN OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI REZULTATA DOLOČITVE KALCIJA
Janja Ojsteršek, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil razviti in validirati kompleksometrično metodo za določanje masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke z avtomatskim titratorjem in fotometrično določitvijo končne točke s fototrodo. V prvi stopnji razvoja preskusne metode smo pregledali obstoječo literaturo, priskrbeli referenčni material in kemikalije ter pripravili ustrezne raztopine. Z upoštevanjem optimalnih pogojev delovanja fototrode in z definiranjem titracijskih parametrov smo na avtomatskem titratorju izdelali dve kompleksometrični metodi: metodo za standardizacijo titracijske raztopine EDTA in metodo za določanje masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke. Po izbiri ustreznih parametrov validacijskega postopka preskusne metode smo izvedli eksperimente, potrdili njeno primernost za predvideno uporabo in ovrednotili merilno negotovost rezultata določitve kalcija. Ugotovili smo, da je postopek določitve masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke primeren za predvideno uporabo. Z validacijo smo dokazali, da je preskusna metoda natančna, točna, linearna in selektivna. Z ovrednotenjem merilne negotovosti rezultata določitve kalcija smo določili kakovost in lažjo primerljivost rezultatov.
Ključne besede: kalcij, kalcijev karbonat, apnenčeva moka, fotometrična določitev, fototroda, kompleksometrična titracija, končna točka, EDTA
Objavljeno v DKUM: 03.04.2013; Ogledov: 2281; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici