| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tema strahu v ljudski pravljici
Janja Mohorič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Tema strahu v ljudski pravljici smo analizirali izbrane pravljice z različnih območij sveta, da bi ugotovili, kako obravnavajo strah. Pravljice so iz različnih zbirk, ki so na Slovenskem izšle v letih 1962–2011. Izbrali smo kitajsko, japonsko, indijsko, perzijsko, rusko, slovensko in tudi druge folklorne pravljice. Predstavili smo tudi sporočila pravljic v zvezi s premagovanjem strahov. Raziskali smo okoliščine pojavljanja strahu, vzroke zanj, motivacijo lika, načine soočanja s strahom ter funkcijo strahu v izbranih pravljicah. Pri opredeljevanju pojmov in pri seznanjanu z različnimi teorijami smo črpali z različnih področij: psihologije, etnologije, folkloristike, mladinske književnosti in literarne teorije. Predstavili smo tudi razvoj čustev, pojav in razumevanje strahu, koncept samopodobe. Diplomsko delo je teoretične narave, uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode: deskriptivna, komparativna, zgodovinska, metodi analize in sinteze ter metoda klasifikacije. Ugotovili smo, da so strahovi v pravljicah povnanjeni in poosebljeni. V simboliki pošasti lahko najdemo različne projekcije strahov. Pri njihovem ubesedovanju se v pravljicah pogosto pojavijo frazemi. Strah pri likih se je največkrat pojavil v obrambni vlogi, zelo pogosto ga je povzročilo ustrahovanje. Lahko je bil povezan z nizko samopodobo. Na slednjo je vplivalo okolje s previsokimi pričakovanji, z ustrahovanjem, etikiranjem in zanemarjanjem pravljičnega lika. Pravljice so lahko bralcu ponudile zgled. Izpostavile so določena ravnanja, vrline, držo. Vplivale so na to, da se je bralec zavedel nesmiselnosti strahu. Lik je lahko vse do konca pravljice ostal strahopeten, toda ko se je znašel na poti, je dobil nov osebni motiv. Odločil se je, da bo svojo željo tudi uresničil in začel je v ta namen delovati. Na strah je gledal z drugačnega vidika. Skozi preizkušnje so pravljični liki prehajali tako, da so svoj primankljaj nadomeščali s pametjo, iznajdljivostjo, zvitostjo itd. Lahko so jim bili v pomoč pomočniki, čudežni pripomočki ter nasveti.
Ključne besede: vrste strahov, premagovanje strahov, otrok in strah, samopodoba, ljudska (folklorna) pravljica, analiza teme strahu v izbranih folklornih pravljicah
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 2242; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Zgodovinska utemeljitev teritorialno-upravne razdelitve na območju nekdanje rapalske meje
Janja Mohorič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodovinska utemeljitev teritorialno-upravne razdelitve na območju nekdanje rapalske meje obravnava vpliv rapalske meje na današnjo razmejitev med občinami v Republiki Sloveniji. Na osnovi zgodovinskih virov in literature ugotavlja, katere upravno-teritorialne enote so se od leta 1918 dalje nahajale na tem prostoru. Primerja obsege občin in okrajev ter potek deželnih in državne meje v različnih obdobjih. Za natančnost ugotovitev primerja še kataster iz leta 1890 z današnjim. Uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode: komparativna, deskriptivna, zgodovinska ter metodi analize in sinteze. Ugotovili smo, da je vpliv rapalske meje viden na mejah nekaterih današnjih občin in da je rapalska meja ponekod spremenila nekdanjo razmejitev med občinami. Današnja državna meja je od vrha Peč do vrha V koncu špica ostala rapalska. Od tod dalje so današnje meje občin, katerih ozemlje je nekoč spadalo v radovljiški okraj, ohranile svoje nekdanje meje. Radovljiški okraj je namreč tudi po rapalski pogodbi večinoma ohranil naravno mejo dežele Kranjske, ki je tod tekla po vrhovih gora (z Jalovca prek prelaza Vršič na Triglav in Komno ter dalje vse do vrhov nad Podbrdom). Manjša neujemanja rapalske meje v primerjavi z mejo nekdanje dežele Kranjske smo opazili na območju gore Možic. Ta gora je bila nekdaj malo umaknjena od meje (v notranjost Kranjske), po rapalski pogodbi pa je pripadla Italiji. Današnja meja občine Železniki na zahodu ne poteka več skozi prelaz Petrovo Brdo. Porezen s svojimi pobočji, ter Črni vrh (nad Cerknim, 1291 m) sta v celoti v občini Cerkno, ki se na severu tako razteza vse do Hoča. Ostanek nekdanje rapalske meje je opazen še pri razmejitvi med občinama Železniki in Gorenja vas-Poljane. Tako območji Slugove doline kot tudi Leskovške Davče, ki sta bili nekdaj v osliški občini, danes pripadata občini Železniki. Na območju današnje občine Gorenja vas se nahajajo štiri naselja pri Leskovici, ki so bila od leta 1920 na območju Italije. Občina Žiri danes na severu zajema tudi del nekdanje osliške občine. Na območje nekdanjega ozemlja Kraljevine Italije se razteza z naseljema Osojnica in Breznica. V občini Logatec so v njenem zgornjem delu meje skoraj v celoti popravljene in se danes ujemajo z mejami nekdanjih občin. Občina Logatec zajema še del občine Planina pri Rakeku, večinoma gre za tisti del ozemlja, ki je ostal po letu 1920 v Kraljevini SHS. Današnja občina Cerknica obsega tudi ozemlje nekdanje občine Rakek. Katastrski občini Rakov Škocjan in Glažuta (ki sestavljata cerkniško občino) sta bili pred drugo svetovno vojno na ozemlju Italije. Prav tako sta bili na ozemlju Italije tudi katastrski občini Javorje in Leskova Dolina, danes pa omenjeni katastrski občini pripadata občini Loška dolina. Velik del območja nekdanje občine Stari trg, ki je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji, je danes večinoma v občini Ilirska Bistrica.
Ključne besede: rapalska meja, okrajno glavarstvo, občina, Rapalska pogodba, katastrska občina, Rimska pogodba
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 2092; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici