| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv elektrolizirane oksidativne vode na sprejem mineralnih hranil pri visečih in pokončnih pelargonijah : magistrsko delo
Anja Vozel, 2024, magistrsko delo

Opis: Pelargonije (Pelargonium) so bogato cvetoče, živobarvne rastline, ki ob primerni negi cvetijo neprekinjeno od maja do prvih jesenskih zmrzali. Ena izmed alternativ za namakanje rastlin je uporaba elektrolizirane oksidativne vode (EOW). Namen raziskave je bil preučiti vpliv EOW in termina vzorčenja na vsebnost makro‒hranilnih (K, Ca in Mg) in mikro‒hranilnih elementov (Zn, Cu, Fe in Mn) v listih dveh sort pelargonij. V ta namen smo rastline zalivali z vodo (kontrola), 0,1 % in 0,2 % raztopino EOW in vzorčili 63 dni od sajenja potaknjencev ter po 5 tednih rasti. Minerale smo v raztopinah po kislinskem razklopu vzorcev določili z atomsko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo. Zalivanje z 0,1 % in 0,2 % EOW je pozitivno vplivalo na privzem K in Ca pri obeh sortah pelargonij. V drugem terminu vzorčenja smo pozitiven vpliv 0,2 % EOW zaznali tudi pri privzemu Cu pri obeh sortah in Zn pri pokončnih pelargonijah, medtem ko na privzem Mn EOW ni imela vpliva pri nobeni sorti pelargonij. Negativen vpliv obeh koncentracij EOW se je pokazal pri privzemu Fe pri obeh sortah pelargonij v drugem terminu vzorčenja in Mg v prvem terminu vzorčenja. EOW bi lahko bila dobra alternativa za zalivanje potaknjencev pelargonij, ki jih vzgajamo z namenom prodaje sadik na tržišču.
Ključne besede: pelargonije, hranila, elektrolizirana voda, substrat, korelacija
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Cianogeni glikozidi v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih : magistrsko delo
Lucija Praprotnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Cianogeni glikozidi so sekundarni metaboliti, ki se nahajajo v rastlinah, v katerih je bilo do sedaj identificiranih 112 spojin. Pomembni so z vidika obrambe rastlin, saj se pri poškodbi rastlinskih tkiv pod vplivom β-glukozidaze spremenijo v toksičen vodikov cianid, ki je nevaren tudi za človekovo zdravje. Postavlja se vprašanje o varnosti cianogenih živil, saj bi potencialno z uživanjem velikih količin lahko prišlo do preobremenitve telesa s cianovodikovo kislino. Vsebina naloge temelji na rezultatih raziskav, ki so bile opravljene o cianogenih glikozidih v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih. Ker gre za nalogo preglednega tipa, je bila uporabljena metoda dela pregled obstoječe novejše literature in raziskav na omenjeno temo. Ugotovili smo, da slive vsebujejo cianogena glikozida prunasin in amigdalin, pri čemer prednjači slednji. Največja vsebnost cianogenih glikozidov je v koščicah, medtem ko jih v mesu ploda skoraj ni zaznati. S procesiranjem (namakanje, sušenje, fermentacija, ipd.) se delež amigdalina zmanjšuje, vendar ga nekaj v končnem proizvodu vseeno ostane. Ta vrednost je praviloma sicer pod mejo škodljivosti, se pa meja lahko hitro prekorači predvsem pri nepravilnem postopku žganjekuhe, natančneje pri nepravilni pripravi drozge iz koščičastega sadja.
Ključne besede: cianogeni glikozidi, rožnice, slive, zdravje, proizvodi iz sliv, fermentacija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko delo
Kristina Sodin, 2023, magistrsko delo

Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Uporaba pikratne metode za določitev vsebnosti cianida v koščicah češenj, ringlojev in sliv : magistrsko delo
Luka Grgurič, 2023, magistrsko delo

Opis: Cianogeni glikozidi so prisotni v vsaj 2.500 taksonomskih skupinah različnih rastlinskih družin, ki vključujejo številne gospodarsko pomembne sadne vrste. Koncentrirajo se v semenih plodov in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ker se pri hidrolizi sprošča cianid. V naši raziskavi smo s pikratno metodo določili vsebnost skupnega cianida v koščicah češenj (Prunus avium L.), sliv (Prunus domestica L.) in ringlojev (Prunus domestica subsp. italica (Borkh.) Gams). Najnižjo vsebnost (19,6 µg/g) smo izmerili v koščicah akcesije češnje R x L 98 in najvišjo (310 µg/g) v akcesiji ringloja 6319. Znatne razlike v vsebnosti cianida smo zabeležili tudi znotraj sadnih vrst s koeficienti variacije 56,9 % pri češnjah, 54,4 % pri slivah in 30,5 % pri ringlojih. Primerjava srednjih vrednosti sadnih vrst je pokazala, da je vsebnost cianida v koščicah ringlojev statistično značilno višja kot v koščicah sliv in češenj.
Ključne besede: cianid, koščice, češnje, ringloji, slive, pikratna metoda
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

5.
Razvoj platforme na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo fenolnih spojin v kompleksnih matricah vzorcev hrane in rastlinskih ekstraktov : magistrsko delo
Maja Bensa, 2022, magistrsko delo

Opis: Z uporabo denzitometrije in analize slik je bila razvita platforma na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo 93 fenolnih spojin s sedmimi detekcijskimi reagenti na treh stacionarnih fazah (HPTLC: silikagel, silikagel F254 in celuloza). Platformo sestavljata: baza slik, dokumentiranih pri vidni svetlobi, 254 nm in 366 nm, in baza absorpcijskih spektrov (190–800 nm) spojin. Slike in spektri so bili posneti pred derivatizacijo in po derivatizaciji z vsemi sedmimi detekcijskimi reagenti. Platforma omogoča večdimenzionalno primerjavo in s tem odpira veliko možnosti za načrtovanje študij in podporo pri kemijskih analizah. Primerjamo lahko več faktorjev, ki vključujejo: stacionarne faze, svetlobo za detekcijo (pri dokumentaciji), absorpcijske spektre z maksimumi, derivatizacijske reagente, skupine in podskupine fenolnih spojin, posamezne fenolne spojine itd. Uporabni potencial platforme je predvsem v načrtovanju analiz fenolnih spojin (izbor optimalnih pogojev detekcije) v vzorcih s kompleksnimi matricami, kot so vzorci hrane in rastlinski ekstrakti. Platforma je bila uporabljena za izbor optimalnih pogojev detekcije pri kvantitativnih analizah resveratrola v 20 prehranskih dopolnilih. Analize, izvedene z metodo na osnovi tankoplastne kromatografije visoke ločljivosti v povezavi z denzitometrijo, so pokazale, da se pri kar 95 % izdelkov določene vsebnosti ne ujemajo z deklariranimi vsebnostmi in da so pri 55 % izdelkov določene vsebnosti večje od deklariranih. Pri 25 % izdelkov so določene vsebnosti na enoto presegale predpisano najvišjo dovoljeno raven za prehranska dopolnila s trans-resveratrolom (150 mg/dan). Preverjena je bila skladnost označb 22 prehranskih dopolnil z regulatornimi zahtevami za označevanje hrane in prehranskih dopolnil. Večina označb je vsebovala potrebne informacije, a so bile prisotne tudi številne napake.
Ključne besede: HPTLC, fenolne spojine, detekcijski reagenti, prehranska dopolnila, označevanje živil
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 398; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

6.
Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in cianogeni glikozidi
2022

Opis: Monografija je nastala v okviru projekta ŠIPK z naslovom »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta«. Delo bralcu predstavi Botanični vrt Univerze v Mariboru, zgodovino vrta in povezavo z rožnicami. Na kratko so opisani posamezni deli vrta, rožni vrt, vsebuje morfologijo vrtnic, njihovo zgodovino in delitev, dogodke na temo vrtnic in popis vrtnic v rozariju botaničnega vrta. Predstavljene so nekatere bolj (jabolka, hruške, maline, jagode) in manj (kutina, šipek, skorš, robide, aronija, šmarna hrušica, nešplja, plahtica, srčna moč, glog) znane užitne rožnice. Ker veliko rastlin iz družine rožnic uporabljamo v vsakdanji prehrani, gradivo vključuje tudi zbirko receptov in predstavi zdravju škodljive cianogene glikozide in postopke, s katerimi lahko določimo njihove vsebnosti v živilih. Zaključi se z delovnimi listi za spoznavanje rožnic in raziskovanje cianogenih glikozidov, namenjenim šolarjem, dijakom, študentom in drugim obiskovalcem vrta.
Ključne besede: rožnice (Rosaceae), vrtnice, naravni toksini, cianogeni glikozidi, QR koda, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (23,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacija
Nataša Imenšek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 1033; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (17,29 MB)

8.
Kemijske analizne metode v kmetijstvu in toksične snovi v ekosistemih : navodila za laboratorijske vaje
Janja Kristl, 2022

Opis: Navodila za vaje dopolnjujejo nekatere vsebinske sklope predavanj pri predmetih Kemijske analitične metode v kmetijsvtu in Toksične snovi v ekosistemih. Študentu pomagajo razumeti posamezne pojme (ekstrakcija, atomska absorpcijska spektrometrija, molekulska absorpcijska spektrometrija, tekočinska kromatografija, kislinski razklop) in laboratorijske postopke. V gradivu so opisani postopki priprave vzorcev in kvantitativne določitve natrijevega klorida, proteinov, skupnih fenolov, sladkorjev, oksalatov, vodikovega cianida v vzorcih živil in žveplovega dioksida v vinu. Vključena je tudi kvalitativna določitev nitrata in nitrita v ekstraktih živil ter kvalitativni testi za ugotavljanje prisotnosti naravnih in sintetičnih barvil. Vsebina zajema tudi določitev rastlinam dostopnega bakra ter vodotopne in biodostopne frakcije svinca v talnih vzorcih.
Ključne besede: natrijev klorid, proteini, oksalati, vodikov cianid, naravna in sintetična barvila, fenoli, žveplov dioksid, svinec, baker, nitrat
Objavljeno v DKUM: 15.02.2022; Ogledov: 940; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah : magistrsko delo
Monika Javrnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 962; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 1.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici