| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINA
Janja Korošec, 2012, magistrsko delo

Opis: V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Ključne besede: Dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2627; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
ELITA MANAGEMENTA PO FORBES-U
Janja Korošec, 2014, magistrsko delo

Opis: Elitni managerji so kreatorji uspeha podjetja, ki ga vodijo in predstavljajo. Njihova specifika je, korak pred konkurenco v javnosti nastopajo prepričljivo, karizmatično, poistovetijo se s podjetjem, predvsem pa ne prenehajo prodajati storitev oz izdelkov in posledično tudi sebe, saj so venomer v ospredju. Uspešno krmarijo med zahtevami okolja in lastniki podjetja, katerih cilj je rast in dobiček. Zavedajo se, da je uspeh odvisen od vizije, organizacijske kulture, vrednot podjetja, moralnih in etičnih načel, družbene odgovornosti, spoštovanja, zaupanja do sebe – sodelavcev in lastnikov. Managerji so prešli iz obdobja industrijske družbe v družbo znanja, hitrih sprememb v katerem se okolje zelo hitro odziva na njihove napake. Danes podjetje ne more delovati v izolaciji s prikrivanjem podatkov, zaradi razširjenosti interneta, socialnih omrežij, medijev, kateri so zelo občutljivi glede na nemoralno vodenje oz obnašanje podjetja do okolja. Managerji ne vodijo po pravilu hierarhije, kar je veljalo v industrijski dobi, danes velja pravilo kaosa, prepletenosti in zaupanja v zaposlene. Zaposleni imajo tako imenovano kreativno svobodo, s svojim delovnikom samostojno razpolagajo za ceno tehnološke dovršenosti. Pomembna je postala kreativnost, izvirnost, inovativnost, preprostost, učinkovitost. Dodana vrednost, ki uporabniku prinaša zadovoljstvo, podjetju pa prodajni uspeh in prvo mesto na trgu. V magistrskem delu proučujemo najbogatejše managerje in tudi solastnike podjetij po oceni revije Forbes. Predstavljene so značilnosti devetih najbogatejših managerjev – milijarderjev, ki so podjetje ustanovili sami ali pa ga podedovali. Med proučevanimi so Larry Page in Sergey Brin, ustanovitelja Google z največjim vplivom na globalnem trgu, Mark Zuckerberg, ki se je na lestvico uvrstil, kot najmlajši milijarder vseh časov in Steve Jobs, ki je svoje izdelke spremenil v kult in velja za enega izmed največjih vizionarjev preteklega stoletja. Iskali smo njihove skupne značilnosti, karakteristike in tudi razlike, predvsem pa nas je zanimalo ali postavljajo smernice, kako se bo managament razvijal v prihodnosti. Proučevani elitni managerji, kot smo jih v nalogi poimenovali vsekakor kreirajo prihodnost, še več, so predmet strokovne javnosti, ki proučujejo njihovo delo in na osnovi njihovega dela tudi postavljajo nove teorije managementa. Predstavljeni managerji so zaželeni gosti elitnih fakultet, da študentom predajo svoje znanje, za svoj prispevek v okolju pa so velikokrat tudi prejemniki častnih doktoratov.
Ključne besede: Ključne besede: Management, manager, podjetnik, karierna rast, vrednote, karakteristike, družbena odgovornost, etika in morala, Huntova in Vitellova teorija etike, Farelov, Greshamov, Trevinin, Jonesov model etike, karizmatičnost, vizionar, strateg, etični kodeks, inovativnost.
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 2419; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

3.
4.
Parametri kakovosti sorte 'Sauvignon' od grozdja do vina
Janja Korošec, 2012, magistrsko delo

Opis: Parametri kakovosti sorte 'Sauvignon' od grozdja do vina
Ključne besede: dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 404; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici